Bo Slovenija reševala ljudi iz Gaze?

Gaza
Po izraelskem napadu na Nuseirat v osrednjem delu Gaze. Fotografija je bila posneta 29. aprila. (Foto: Profimedia)

Gaza je po šestih mesecih vojne uničena, zaradi izraelskega blokiranja humanitarne pomoči grozi huda lakota, številni - tudi otroci - ne dobijo zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujejo. Čeprav imajo Palestinci pravico do mednarodne zaščite, te pravice ne morejo uveljavljati, saj zaradi okupacije in blokade ne morejo iz enklave. Podeljevanje dovolilnic za vstop v Egipt je teh razmerah postalo dobičkonosni posel. Že pred tedni smo vprašali, ali bo slovenska vlada pristopila k evakuacijam družin Palestincev, ki so že v Sloveniji. A jasnega odgovora še vedno ni. Kakšne so razmere in kaj odgovarja vlada? Za komentar smo prosili tudi izkušenega Andreja Štera.

Wafaa Alburai, Palestinka iz Gaze, ki zadnji dve leti živi v Sloveniji, si želi, da bi lahko na varno pripeljala tudi svojo družino, je pred tedni povedala v pogovoru za N1. V Gazi, ki je po šestih mesecih brutalnega in neselektivnega izraelskega bombardiranja uničena, so namreč še vedno njena mama in trije brati z družinami.

Moževa družina je po njenih besedah na severu, kamor pride najmanj humanitarne pomoči, tveganje za lakoto pa je največje. Moževega očeta so izraelski ostrostrelci decembra ubili, ko je šel po hrano, je nedavno še povedala za N1. Njena najmlajša nečakinja, ki je ujeta v enklavi, kjer večini prebivalstva grozi lakota ali pa lakoto že trpijo, je stara štiri leta.

Wafina družina bi rada zbežala na varno, a so možnosti za to, da okupirano in blokirano Gazo zapustijo, zelo omejene. Enklava je obdana z visoko ograjo tako na izraelski kot na egiptovski meji. Mejni prehod Rafa na meji z Egiptom je strogo nadzorovan. Najboljše možnosti, da zapustijo državo, so v minulih mesecih imeli Palestinci z dvojnim državljanstvom, tisti, ki so jim odobrili medicinsko evakuacijo, in Palestinci, za katere posredujejo druge države.

Za večino Palestincev v Gazi pa je edini način, da odidejo, podkupnina, poročajo tuji mediji, ki so zbrali številna pričevanja palestinskih beguncev in drugih, ki so seznanjeni s postopki. V Egiptu se je namreč vzpostavil dobičkonosni posel zagotavljanja dovolilnic za vstop v to državo. Posredniki in potovalne agencije, ki so dobro povezani z egiptovskimi uradniki, za dovoljenje zaračunavajo več tisoč evrov, so po navedbah tujih medijev pokazale različne preiskave.

Za družino moral plačati 20.000 evrov

Po poročanju francoskega Le Monda, ki se je skliceval na preiskavo novinarske mreže za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) ter neodvisnega egiptovskega spletnega portala Saheeh Masr, se cene dovolilnice za vstop v Egipt gibljejo od 600 evrov do 1100 evrov za egiptovske državljane ter od 4100 do 9200 evrov za Palestince (brez egiptovskega potnega lista). Nekateri mediji so poročali o še višjih tarifah. Pred začetkom vojne, ki jo čedalje več humanitarnih in mednarodnih akterjev imenuje genocid, naj bi bila cena nekaj sto dolarjev.

“Potem ko smo v Gazi izgubili vse, kar smo imeli, moramo zbrati ogromno vsoto denarja, samo zato, da si kupimo življenje,” je novinarju ameriškega NPR povedal eden od Palestincev, ki so na mejnem prehodu Rafa čakali, da jih pokličejo po zvočniku. Za svojo štiričlansko družino je moral plačati 20.000 dolarjev (malo manj kot 19.000 evrov). Kot je povedal za NPR, si je moral denar izposoditi in trajalo je dolgo časa, da ga je zbral. V Gazi je že pred 7. oktobrom lani okrog polovica ljudi živela pod pragom tveganja revščine, so ocenjevale humanitarne organizacije.

Po oceni dopisnika NPR je 1. marca letos Gazo prek mejnega prehoda Rafa zapustilo okrog 400 Palestincev, ki so skupaj plačali približno milijon evrov “pristojbin”. Podobno naj bi bilo tudi druge dni, ko je novinar spremljal dogajanje na mejnem prehodu, je zapisal v članku na omenjenem portalu.

Gaza
Foto: Profimedia

Iskanje preživelih pod ruševinami po napadu izraelskih sil na Rafo 29. aprila. V napadu je umrlo najmanj 22 ljudi, med njimi šest žensk in pet otrok. Najmlajši otrok je bil star pet dni.

Vojni dobičkarji

Med ključnimi posredniki v tem dobičkonosnem poslu je egiptovska potovalna agencija Hala Consulting, ki jo je ustanovil Ibrahim al-Argani, poslovnež, ki ima po navedbah medijev povezave z egiptovskimi obveščevalnimi službami. Nekdanji vodja milic na Sinajskem polotoku, ki je več let presedel v zaporu, je zdaj lastnik velikanskega poslovnega imperija, ki zajema gradbeništvo, rudarjenje, turistične storitve, gostinstvo in zasebno varovanje.

Al-Argani je v dobrih odnosih z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom el-Sisijem in generali egiptovske vojske. Že pred vojno je prek svoje mreže nadzoroval pretok ljudi in blaga v Gazo ter z njim služil, od začetka vojne pa so se njegova vloga in zaslužki še povečali, smo poročali že pred tedni. Po začetku vojne naj bi namreč uradni – četudi bistveno počasnejši – sistem pridobivanja dovoljenja, ki so ga koordinirale palestinske oblasti oziroma Hamas v sodelovanju z Egiptom, razpadel.

Za to, da Palestinci lahko zapustijo Gazo, morajo imeti sorodnika v Egiptu, ki poda prošnjo na omenjeno podjetje Hala, je še poročal NPR. Po poročanju tujih medijev se plačila vršijo v gotovini, z ameriškimi bankovci. Nekateri naj bi poleg “standardnih” tarif plačali dodatne visoke zneske, da bi si sploh zagotovili dostop do sistema.

Moški v Kairu je za NPR povedal, da je njegov sorodnik v Gazi poleg 17.000 dolarjev, ki naj bi njega in njegove štiri otroke spravili v Egipt, plačal dodatnih 2.000 dolarjev, samo zato, da se je lahko prijavil v sistem, potem ko so iz podjetja Hala zaradi domnevnih zaostankov ustavili nove vloge. “To je podkupnina, a kaj nam preostane? To je edina možnost in edina rešitev, ki jo imamo,” je omenjeni medij povzel navedbe sogovornika v Kairu.

gaza kampanje množičnega financiranja
Go Fund Me/zajem zaslona

Na spletu se je pojavilo veliko kampanj množičnega financiranja za evakuacijo posameznikov in družin iz Gaze. Zagnali so jih večinoma sorodniki Palestincev, ki živijo v tujini.

Ta vzporedni sistem plačevanja za prehod meje v Egipt je trenutno edini način, da Palestinci – brez posredovanja drugih držav – odidejo iz Gaze, je konec januarja za Le Monde potrdil predstavnik mejnih oblasti na palestinski strani prehoda Rafa Wael Abu Omar. Po njegovih besedah je mejni prehod takrat dnevno prečkalo okrog 200 Palestincev in Egipčanov. Da palestinska stran nima nič več z izdajanjem teh dovoljenj in da gre izključno za egiptovsko operacijo, je za francoski medij potrdil tudi vir iz podjetja Hala, ki dela v Gazi.

Imajo pravico do mednarodne zaščite, a ostajajo ujeti v vojni

“Palestinci so po Ženevski konvenciji prepoznani kot posebna skupina, ki je upravičena do mednarodne zaščite,” je za N1 poudarila Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. “Težava pa je v tem, da trenutno ne morejo zapustiti Gaze in zato ne morejo dostopati do te zaščite in drugih pravic, ki jim pripadajo.”

Ograja na meji z gazo
Ograja na meji med Gazo in Egiptom, 26. april 2024. (Foto: Profimedia)

Tudi nevladna organizacija Human Rights Watch je nedavno opozorila, da bi morali Palestincem v Gazi v prvi vrsti omogočiti dostojno življenje doma, prav tako pa bi jim morale države priznati pravico, da svojo državo zapustijo, da zaprosijo za azil drugje in da ostanejo v državi azila, ne da bi jim grozilo vračanje proti njihovi volji.

“Palestinci, kot vsi drugi ljudje, imajo pravico živeti dostojno življenje v svojih domovih. Prav tako imajo pravico oditi drugam, kjer je varno, in se nato varno in dostojno vrniti domov. Ključna prioriteta v tem trenutku je ustaviti nasilno preseljevanje in druge vojne zločine,” je v zapisu v začetku aprila poudaril Bill Frelick iz organizacije Human Rights Watch. “A ko se vse druge človekove pravice krši, ostane le še pravica zbežati na varno. Te možnost mora obstajati.”

Bo Slovenija pristopila k evakuacijam? “Pomembna je politična volja”

Slovensko Gibanje za pravice Palestincev, PIC in drugih 20 nevladnih organizacij je pred tedni pozvalo slovensko vlado, naj v luči vsega navedenega vzpostavi dopolnilne poti, ki bodo omogočile družinskim članom Palestincev, ki so že v Sloveniji, da pribežijo sem na varno.

“V Gazi se aktivno izvaja genocid,” je dejala Regvar. “Tudi če se vojna jutri konča, bodo ljudje še vedno upravičeni do mednarodne zaščite, saj je država v razsulu, okupacija se bo najverjetneje nadaljevala. Smisel dopolnilnih poti je v tem, da rešujejo življenja. Omogočajo namreč varen in zakonit prihod ter varno in zakonito prebivanje.” Kot je še pojasnila Regvar, zakonodaje za zagotovitev teh dopolnilnih poti ne bi bilo treba spreminjati. Bistvena je politična volja, pravi.

Urša Regvar
Urša Regvar (Foto: N1)

Uresničevanje pravice do združevanja družine, kot se izvaja trenutno, je namreč za to situacijo preozko, menijo nevladniki. Pogoji za združevanje družine, na podlagi katere bi lahko le nekateri družinski člani prišli iz Gaze, so zelo zahtevni, ne le zaradi dokumentacije, ki jo je treba predložiti, a je v teh vojnih razmerah praktično ni mogoče pridobiti, ampak tudi zaradi visokih sredstev za preživljanje, ki jih mora družinski član v Sloveniji izkazovati. Poleg tega je ta pravica praviloma omejena na ožje družinske člane, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu, je pojasnila Regvar.

“S tem bi rešili življenja ljudi”

V razmerah, ki smo jim priča, bi veljalo pravico razširiti, pogoje pa prilagoditi, je prepričana. Slovensko vlado so pozvali, naj pristopi k evakuacijam širših družin, posameznim družinskim članom pa za odhod iz Gaze izda začasni potni list za tujce ter dovoljenje za prebivanje v Sloveniji.

“Elemente dopolnilnih poti že poznamo. Če osebe, ki se združujejo s svojimi družinskimi člani, ne morejo pridobiti potovalnega dokumenta, jim Slovenija izda začasni potni list in dovoljenje za prebivanje, da lahko pridejo v Slovenijo. Na podoben način bi to lahko omogočili v primeru družin v Gazi.” Potreben bi bil le operativni načrt, denimo sklep vlade, je še dejala Regvar.

Tudi na ravni Evropske unije je veliko govora o dopolnilnih poteh, ki bi beguncem zagotovile varen prihod v ciljne države, ne da bi se pri tem morali izpostavljati nevarnostim na nereguliranih poteh. “Glede na hudo humanitarno krizo v Gazi je smiselno, da Slovenija vpelje te dopolnilne poti zdaj in s tem reši življenja ljudi, ki imajo tukaj družinske člane. Slednji jim bodo tudi lahko pomagali pri integraciji,” je dodala.

Vlada odgovarja s citiranjem zakona

Vprašanja o tem, ali namerava vlada za družinske člane Palestincev, ki prebivajo v Sloveniji, vzpostaviti dopolnilne poti, smo že 16. aprila poslali v kabinet predsednika vlade ter na obe pristojni ministrstvi, za notranje ter za zunanje zadeve. Vsebinskega odgovora še nismo prejeli.

Prejšnji teden so nam iz urada vlade za komuniciranje poslali le sporočilo, da je združitev družine možna na podlagi treh členov zakona o tujcih, 51. člen omenjenega zakona pa da ureja tudi možnost izdaje dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, katerega prebivanje je v interesu Slovenije.

Navedli so, da je bila ta možnost v nekaterih primerih že uporabljena. Tudi po več prošnjah za bolj vsebinske odgovore na naša vprašanja nam z urada vlade za komuniciranje dodatnih pojasnil niso poslali.

Za komentar smo prosili izkušenega Andreja Štera

Oddaja Šter klicni center
Andrej Šter (Foto: Uroš Kokol/N1)

Za komentar smo poklicali tudi dolgoletnega in izkušenega vodjo konzularnega sektorja zunanjega ministrstva Andreja Štera, ki je sicer lani po uničujočih poplavah v Sloveniji prevzel vodenje klicnega centra za obnovo.

Dejal nam je, da se mu pobuda nevladnikov zdi pomembna, ob tem pa opozoril, da morajo biti morebitne evakuacije izpeljane tehnično in logistično ustrezno ter zelo previdno.

“Pridobiti je treba soglasje vseh vpletenih strani. Egipt, kamor oseba vstopi, postavlja stroge pogoje, na primer, kako dolgo je oseba lahko tam, preden odpotuje v Slovenijo. Če zagotovil, da bo oseba v določenem – kratkem – času odšla, egiptovske oblasti ne dobijo vnaprej, je ne bodo niti sprejele,” je komentiral na podlagi preteklih izkušenj ter medijskih poročil, ki jih spremlja, ob tem pa poudaril, da v kakršnekoli postopke evakuacij trenutno ni vpleten in da trenutnih razmer na terenu sam ne pozna.

“Pri tovrstnih evakuacijah gre za zelo občutljive zadeve. Potrebnega je zelo veliko potrpežljivega dela, da se nekoga spravi ven. V preverjanja in izdajanja dovoljenj je vključenih zelo veliko ljudi, včasih tudi s svojimi zelo parcialnimi interesi,” je opozoril.

Šter za N1: Razmere v Gazi se bistveno razlikujejo od razmer kje drugje

Ko smo Šteru prebrali odgovor, ki so nam ga glede vprašanja dopolnilnih poti poslali iz urada vlade za komuniciranje, je bil presenečen. “Vse to sicer res velja, a velja tako za tistega, ki prihaja z Vzhodnega Timorja, kot za tistega, ki prihaja iz Brčkega. A razmere v Gazi se bistveno razlikujejo od razmer kje drugje. Pomembno je, kako oseba sploh pride do situacije, da se lahko sklicuje na slovenski zakon o tujcih,” je še dejal Šter.

Palestinska deklica, ranjena v napadu izraelskih sil.
Palestinska deklica, ranjena v napadu izraelskih sil. (Foto: Jehad Alshrafi / Anadolu/Profimedia)

Po navedbah palestinskih virov je v izraelski ofenzivi na Gazo od oktobra lani umrlo več kot 34.000 ljudi, med njimi največ žensk in otrok. Več kot 77.000 ljudi naj bi bilo ranjenih. V izraelskih napadih naj bi bilo uničenih več kot 290.000 stanovanj, več kot milijon ljudi naj bi ostalo brez strehe nad glavo. Svetovna banka in Združeni narodi ocenjujejo, da je nastala škoda v višini 18,5 milijarde dolarjev.