Zdravniki so potrdili tretji primer bolnice, pri kateri po presaditvi matičnih celic ne zaznavajo več prisotnosti virusa HIV. Bolnica iz ZDA je tako postala prva ženska in prva bolnica mešane rase, pri kateri je okužba v remisiji. Zadnji primer tako kaže, da je takšno zdravljenje mogoče pri bolnikih iz različnih rasnih okolij. A znanstveniki ob tem opozarjajo, da je to zdravljenje primerno le za majhen delež okuženih, ki tudi sicer potrebujejo presaditev matičnih celic.
Bolnica srednjih let in mešane rase prihaja iz Združenih držav Amerike. Štiri leta po okužbi s HIV so ji diagnosticirali akutno mieloično levkemijo. Po diagnozi je prejemala velike odmerke kemoterapije, ki je uničila njene krvne celice.
Da bi obnovila lastne krvne celice, so ji presadili matične celice družinskega člana. Ob tem je prejemala tudi matične celice iz popkovnične krvi novorojenčka, ki z bolnico ni sorodstveno povezan. Popkovnična kri je imela zelo redko gensko mutacijo, zaradi katere je imuna na določene oblike virusa HIV, ugotovitve z znanstvene konference o retrovirusih povzema CNN.
Nekaj več kot tri leta po presaditvi matičnih celic je leta 2017 nehala jemati zdravila proti HIV. 14 mesecev za tem pa virus v njeni krvi ni bil več zaznaven.
Zadnji primer kaže, da je mogoče zdraviti bolnike različnih ras
Član raziskovalne skupine in vodja oddelka za nalezljive bolezni na Weill Cornell Medicine Marshall Glesby vidi prednost uporabe popkovnične krvi v tem, da nacionalno skladišče znanstvenikom omogoča prepoznavo genske mutacije, odporne na HIV. Kri s to mutacijo so presadili tudi pri prejšnjih dveh primerih remisije.
Zelo redka genska mutacija se večinoma pojavlja pri ljudeh, ki so severnoevropskega rodu. To pa omejuje možnosti presaditve na bolnike, ki niso belci. Zato je pomembno, da je bolnica v tokratni študiji pripadnica mešane rase in je bila primerna za presaditev. To namreč kaže, da so tovrstne presaditve matičnih celic možne v različnih rasnih okoljih. Za popkovnično kri namreč ni nujno, da se s prejemnikom ujema tako natančno, kot mora kri odraslih darovalcev. Popkovnična kri je tako lahko širše dostopna bolnikom s HIV, ki potrebujejo presaditev, je za CNN povedal Glesby.
Takšno zdravljenje primerno le za majhen delež bolnikov
Tovrstno zdravljenje je bilo doslej uspešno dvakrat. Prvič 2007 v Berlinu, ko so Američanu zaradi levkemije presadili kostni mozeg. Drugič pa 2019 v Londonu, ko so krvotvorne matične celice presadili zaradi raka limfnih žlez. Prvi bolnik je umrl leta 2020, saj se je rak ponovil. Raziskovalcem tako ni uspelo ponovno oceniti njegovih rezultatov, je povedala glavna raziskovalka in vodja oddelka za pediatrične nalezljive bolezni na medicinski fakulteti David Geffen Yvonne Bryson.
Bolnica je v remisiji že štiri leta in pol. V nasprotju z drugima uspešnima primeroma ozdravitve pri njej donorske celice niso napadle prejemnikovih celic. Zaradi prejšnjih izkušenj so raziskovalci domnevali, da je napad donorskih celic na prejemnikove pomemben za zdravljenje okužbe z virusom HIV. A je zadnji primer to hipotezo ovrgel, je povedal Glesby.
Ob tem so raziskovalci opozorili, da je tovrstno zdravljenje primerno le za majhen delež okuženih s HIV. Ta pristop je mogoče uporabiti na 50 bolnikih letno, ki so okuženi s HIV in imajo krvnega raka, meni Bryson. S tem se strinja tudi Glesby: “To zdravljenje ni primerno za nekoga, ki nima zdravstvenih razlogov za presaditev.” Presaditev je lahko namreč usodna za 20 odstotkov bolnikov oziroma lahko povzroči druge zdravstvene težave.
“Bolnica je imela osnovno bolezen, ki je zahtevala presaditev matičnih celic. Ne želim, da bi ljudje mislili, da je ta način zdravljenja mogoče uporabiti pri 36 milijonih ljudi, ki so okuženi s HIV,” je povedal direktor ameriškega inštituta za alergije in nalezljive bolezni Anthony Fauci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!