Častnik bataljona Azov: Še smo tu, poteka posebna operacija

Nemški kancler Olaf Scholz in nizozemski premier Mark Rutte zaenkrat ne vidita možnosti, da bi Ukrajini dobavila več kot ducat havbic, ki sta jih že obljubila. "Trenutno potrebe po večjem številu ne vidim," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Rutte na skupni novinarski konferenci s Scholzem v Haagu. Rutte je pojasnil, da havbice niso bile namenjene za takojšnjo uporabo, "ampak za poznejšo fazo spopadov". Po njegovih besedah je ključnega pomena tudi to, da se ukrajinski vojaki ustrezno usposobijo za delo s tem zapletenim orožjem.

Nizozemska bo Ukrajini dobavila pet samohodnih havbic, Nemčija pa sedem.

Iz obleganega Azovstala, kjer naj bi se še skrivalo približno sto borcev, se je oglasil častnik bataljona Azov Svjatoslav Palamar. Na Telegramu je objavil video sporočilo, v katerem je dejal: "Slava Ukrajini! To je 85. dan vojne. Z vodstvom smo še v prostorih tovarne Azovstal. Poteka posebna operacija, a podrobnosti ne bom delil. Zahvaljujem se vsemu svetu in Ukrajini za podporo. Še se vidimo." Za kakšno operacijo gre, Palamar ni pojasnil.  Rusija sicer trdi, da je bilo od ponedeljka na območja pod ruskim nadzorom odpeljanih več kot 1700 borcev iz tovarne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil ameriški finančni paket. V tvitu je 40 milijonov dolarjev vreden finančni paket označil kot pomemben prispevek k "ponovni vzpostavitvi miru in varnosti v Ukrajini, Evropi in svetu" ter pričakuje, da bo po potrditvi senata dokument podpisal še predsednik ZDA Joe Biden. Vodja štaba ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je dejal, da bo sveženj pripomogel k porazu Rusije.

Na današnjem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic skupine G7 v Nemčiji so potekale debate o finančni pomoči za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Nemčija, ZDA in Velika Britanija so napovedale dodatno finančno pomoč Ukrajini. "Skupina G7 je danes usklajevala zaveze za financiranje ukrajinske vlade," je na novinarski konferenci po prvem dnevu srečanja dejal nemški finančni minister Christian Lindner in pri tem dodal, da bo Nemčija prispevala milijardo evrov nepovratnih sredstev za okrepitev ukrajinske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lindner je sicer pred samim srečanjem poudaril, da Kijev potrebuje "dvomestno število milijard evrov", da bi ohranil delovanje osnovnih storitev. Vlada v Kijevu pa ocenjuje, da ji zaradi vojne v proračunu primanjkuje približno 5 milijard dolarjev na mesec. "Nadaljnje korake za pričetek financiranja pričakujem pred koncem srečanja v petek," je še dodal. Britanska vlada je medtem danes sporočila, da bo prispevala 59 milijonov evrov za pomoč pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe Ukrajincev z električno energijo prek Evropske razvojne banke. ZDA pa so že pred tem odobrile paket pomoči v višini 38 milijard evrov, da bi napolnile ukrajinsko blagajno in vojaška skladišča. Od tega je približno 7,5 milijarde dolarjev namenjenih za pomoč pri krpanju luknje v ukrajinskem državnem proračunu, ki je nastala zaradi vojne. "Doslej napovedana podpora ne bo zadostovala za zadovoljitev potreb Ukrajine niti kratkoročno," je v torek v govoru v Bruslju poudarila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Dodala je, da ne pričakuje, da bo v ZDA nastopila recesija. Ob tem je opozorila, da je Evropa za to bolj dovzetna. "Prav tako je bolj izpostavljena na energetski fronti," je še dodala. Cene energentov so namreč po začetku ruske invazije močno narasle. Evropa je glede energetske oskrbe močno odvisna od uvoza ruske energije, zato bi kakršna koli omejitev dobave nafte in zemeljskega plina možno ogrozila gospodarstvo, navaja AFP. EU se sicer od začetka invazije trudi zmanjšati odvisnost od Rusije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v sredo predstavila načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv, v ospredju katerega je večja uporaba obnovljivih virov energije.

Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti v konfliktnih območjih ponovno pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Nekateri voditelji so Rusijo obtožili, da z blokado pristanišč uporablja lakoto kot orožje v vojni. Vrh in zasedanje Varnostnega sveta je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha z blokadami ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine. Spomnil je, da je Varnostni svet ZN leta 2018 sprejel resolucijo, s katero je obsodil stradanje otrok na vojnih območjih, oziroma izkoriščanje hrane kot sredstva za vojno. To naj bi Rusija po njegovem počela sedaj, ko želi izkoristiti lakoto za svoje vojne cilje v Ukrajini, ker ji z orožjem ne gre najbolje.

Predsednik vlade Združenega kraljestva Boris Johnson je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pozval k odprtju "ključnih" pomorskih in kopenskih oskrbovalnih poti za izvoz žita, potem ko je ruska invazija povzročila prekinitev oskrbe, kar je zmanjšalo svetovno ponudbo in povzročilo rast cen alternativnih proizvodov. Združeni narodi so opozorili, da bi lahko ruska invazija v Ukrajino kmalu povzročila svetovno krizo s hrano, ki bi lahko trajala več let. Johnson je na Twitterju zapisal, da je za globalno gospodarsko škodo kriv ruski predsednik Vladimir Putin, ki je "brezobzirno blokiral črnomorska pristanišča". Zelenski je povedal, da sta se pogovarjala tudi o "operaciji za reševanje vojske iz Azovstala".

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je povedal, da se je z britansko kolegico Liz Truss pogovarjal o tem, kako bo "Rusija odgovarjala za svojo agresijo in odpravila blokado ukrajinskega izvoza hrane". Kuleba je v tvitu še zapisal, je Rusija v celoti odgovorna ne le za ubijanje, mučenje, posiljevanje Ukrajincev, temveč tudi za stradanje ljudi po vsem svetu. Tudi v Afriki.

Spoke with my UK friend @trussliz on ways to hold Russia accountable for its aggression and unblock Ukraine’s food exports. Russia bears full responsibility not only for killing, torturing, and raping Ukrainians, but also for starving people across the world, including in Africa.

— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) May 19, 2022

Švedska premierka Magdalena Andersson je v Beli hiši v Washingtonu dejala, da je priključitev Švedske v Nato zgodovinski trenutek. Ob tem je pozdravila dolgoletno prijateljstvo z ZDA ter skupne vrednote demokracije in svobode. Ob tem je spomnila na razmere v Ukrajini, ki po njenih besedah spominjajo na najtemnejše dni evropske zgodovine. "V temnih časih je lepo biti med tesnimi prijatelji", je dejala in dodala, da bo Nato po priključitvi Švedske in Finske še močnejši. "Smo ponudniki varnosti, z naprednimi obrambnimi zmogljivostmi" in "dolgo tradicijo obsežnega vojaškega sodelovanja z Natom", je dejala Andersson. Švedska se veseli hitrega postopka ratifikacije in se po njenih besedah pogovarja z vsemi državami članicami Nata, vključno s Turčijo, ki nasprotuje finskemu in švedskemu članstvu, da bi razrešila morebitna vprašanja.

Ameriški predsednik Joe Biden je švedski predsednici Magdaleni Andersson in finskemu predsedniku Sauliju Niinstöju zagotovil, da imata prošnji Švedske in Finske popolno podporo ZDA za vstop v Nato. Po njegovih besedah danes poslali britanskemu kongresu, tako da jih bo lahko potrdil tudi zgornji dom politike, senat. Poudarja obrambno naravo Nata: "Pridružitev novih članic k Natu ni grožnja nobeni državi in nikoli ni bila," pravi. S pridružitvijo Švedske in Finske se bo Nato "za vse čase okrepil", pravi.