Predsednik ZDA Joe Biden je finskemu predsedniku Sauliju Niinistu in švedski premierki Magdaleno Andersson izrazil podporo vstopu Finske in Švedske v zvezo Nato. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg kljub nasprotovanju Turčije verjame v hiter postopek sprejema Finske in Švedske v Nato.
Ameriški predsednik Joe Biden je danes v Beli hiši sprejel predsednika Finske Saulija Niinista in švedsko premierko Magdaleno Andersson in tudi s tem nemudoma izrazil podporo prošnjama Finske in Švedske za vstop v zvezo Nato. “Obe državi več kot izpolnjujeta kriterije za članstvo,” je dodal predsednik ZDA.
Biden je voditeljema pripravil skoraj državniški sprejem pred Belo hišo, preden so se podali na pogovore za zaprtimi vrati. Po sestanku so podali kratke izjave za javnost, nato pa se je Biden kmalu odpravil na pot, saj v petek začenja večdnevni obisk v Južni Koreji in na Japonskem.
Ameriški predsednik danes ni skrival navdušenja nad razvojem dogodkov. V skupnem nagovoru z obema voditeljema je dejal, da gre za lep in pomemben dan. Zatrdil je, da bosta Finska in Švedska okrepili zvezo Nato, močan in trden Nato pa je temelj ameriške varnosti.
Finski predsednik Niinistö je ob tem poudaril, da je ruska invazija na Ukrajino spremenila varnostno okolje v Evropi. Javna podpora vstopu v Nato je zato na Finskem visoka, finsko vojsko pa je predsednik opredelil kot eno najmočnejših v Evropi. Odzval se je tudi na pomisleke, ki jih je v zadnjih dneh glede vstopa Finske in Švedske v Nato izrazila Turčija. Izrazil je pripravljenost na konstruktivne odprte pogovore o vseh skrbeh Turčije in zagotovil, da Finska obsoja vse oblike terorizma.
Andersson je prav tako dejala, da poteka dialog glede skrbi Turčije in obrazložila varnostni položaj Švedske. “Prisiljeni smo bili odgovoriti na rusko agresijo,” je dejala in dodala, da gre za preizkus demokratičnih vrednot in načel, ki jih Švedska deli tudi z ZDA.
Voditelji prepričani, da so spremembe stališč Turčije možne
Odločitev Fincev in Švedov za vstop v zvezo Nato in rast javne podpore tej odločitvi v obeh državah je neposredna posledica ruskega napada na Ukrajino, ki naj bi bil sicer namenjen tudi preprečevanju nadaljnjih širitev zavezništva. Rusija, ki se trenutno ubada z vojno in sankcijami, v tem trenutku sicer predstavlja manjšo oviro na poti Finske in Švedske v Nato kot Turčija. Njen zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je v sredo v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom ponovno izrazil nasprotovanje Turčije, vendar pustil odprta vrata za pogajanja.
Turčija namreč obtožuje Finsko in predvsem Švedsko, da nudita zatočišče “kurdskim teroristom”, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan pa je danes še nekoliko bolj odločno ponovil svoje nasprotovanje vstopu Finske in Švedske v Nato. Več v tem prispevku.
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je medtem v sredo dejal, da Finska in Švedska neposredno sodelujeta s Turčijo glede njenih skrbi in pomislekov, pri čemer sodelujejo tudi ameriški uradniki. Tudi Biden je zagotovil, da večjih težav glede Turčije ne pričakuje. Podobno se je danes odzval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki verjame, da bosta Švedska in Finska kljub pomislekom Turčije v zvezo Nato sprejeti po hitrem postopku.
“Trenutno obravnavamo pomisleke, ki jih je izrazila Turčija, da bi dosegli dogovor o tem, kako naprej,” je na skupni novinarski konferenci z dansko premierko Mette Frederiksen v Koebenhavnu dejal Stoltenberg. Vodja Nata je ob tem poudaril, da je “treba upoštevati varnostne interese in skrbi vseh zaveznic” in dodal, da tudi v primeru turškega veta na vstop Švedske ne bo ločenega postopka za vstop Finske. “Švedska in Finska sta se prijavili skupaj. To obravnavamo kot skupni postopek,” je dejal Stoltenberg.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje