Menu Item
Jadransko morje je vse toplejše, kar zaskrbljeno spremljajo strokovnjaki. Kaj to pomeni za ekosistem, za zdaj še ni jasno, a vplivi bodo in čutili jih bomo vsi. "Če bo šlo tako dalje, bomo postali Rdeče morje, kjer je temperatura podobno kot v Perzijskem zalivu približno 30 stopinj vse leto," je izpostavil hrvaški meteorolog.
Tudi južne sosede te dni pestijo visoke temperature, ki kar kličejo k ohladitvi. A tudi hrvaško morje ne ponuja prav veliko osvežitve.
V Pulju so na primer v nedeljo ob osmi uri zjutraj izmerili 29 stopinj, prav tako na Mljetu, v Rovinju pa 28 stopinj. Po poročanju hrvaške radiotelevizije (HRT) je bila temperatura vode skoraj povsod 27 stopinj.
Vse višje temperature pa zaskrbljeno spremljajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da bo to pustilo pečat pri morskem življenju. Segrevanje morje je zaskrbljujoče, saj ko se segreje, je vprašanje, kdaj se bo povrnilo v prvotno stanje in ali se bo sploh kdaj vrnilo, je že pred časom izpostavil oceanograf Ivica Vilibić z inštituta Ruđer Bošković.
Temperaturo morja v Jadranu spremljajo že približno sto let. Morje pa se v zadnjih letih precej segreva – tudi proti dnu. Že povišane dnevne temperature so lahko zelo stresne za organizme, ki živijo na morskem dnu, saj se ti večinoma ne morejo umakniti v hladnejše vode. “Segrevanje morja tudi na dnu je precej zaskrbljujoče, saj vpliva na floro in favno ter na vse nas,” je dejal oceanograf.
Temperatura vode na površju morja v hrvaškem delu Jadrana je julija dosegla rekord. V Dubrovniku so 15. julija izmerili 29,7 stopinje. Prejšnjo rekordno vrednost so merilne postaje zabeležile 21. julija 2015 na Rabu, bila pa je za dve desetinki stopinje nižja od sedanjega rekorda.
“Vse to so posledice globalnega segrevanja, padali bodo novi temperaturni rekordi, ni nujno takoj prihodnje leto, a bo zagotovo vse več ekstremov,” je pred časom za HRT dejal Valter Kožul z Inštituta za Morje in obale Univerze v Dubrovniku. Dejal je, da se mobilni morski organizmi, ko je na površini prevroče, umaknejo globlje v morje, a imajo težave predvsem pritrjeni organizmi. Kakšne bodo posledice za ekosistem, za zdaj še ni jasno.
Se pa že zdaj kažejo številne nove vrste rib v Jadranu. “Morje se segreva, vrste iz toplejših morij pa skozi Sueški prekop priplavajo v vzhodno Sredozemlje, nato počasi prihajajo v Jadran in počasi postajajo avtohtone,” je pojasnil oceanograf Vilibić. Med drugim so v Jadranu že opazili rdečemorsko plamenko, invazivno indijsko-pacifiško vrsto. Sredi maja pa smo poročali, da so ujeli srebrnoprogo napihovalko, ki prav tako velja za invazivno tujerdono vrsto rib. Tudi ta je v Sredozemlje prek Sueškega prekopa prišla iz Tihega in Indijskega oceana, kjer izvorno živi.
Segrevanje skrbi tudi hrvaškega meteorologa Duška Kraljeva. “Če bo šlo tako naprej, bomo postali Rdeče morje, kjer je temperatura podobno kot v Perzijskem zalivu približno 30 stopinj vse leto,” je strnil in v isti sapi dodal, da tega neslavnega mejnika še nekaj časa ne bomo dosegli.
Precej visoke temperature so tudi v slovenskem morju. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je temperatura merilni postaji v Kopru v nedeljo popoldne presegla tridesetico. Danes zjutraj ob 7.30 so zabeležili 29 stopinj Celzija. Kot je pred dnevi za N1 povedal hidrolog na Arsu Andrej Golob, smo letos že presegli en rekord, in sicer se je julija slovensko morje kar sedem dni zapored ogrelo nad 30 stopinj. Rekordno temperaturo morja so izmerili 17. julija 2010, ko se je ogrelo na 31,1 stopinje Celzija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje