Cela regija se čudi Bosancu, ki je v Nemčiji "pretental sistem". Ne dela, a prejema 7.000 evrov mesečno

V nemškem Kölnu neki Bosanec, njegova žena in njunih osem otrok mesečno od države prejmejo 7250,77 evra. Kot piše Deutsche Welle, pa moški pravzaprav že 23 let sploh ne bi smel biti v Nemčiji. V tem času je bil tudi večkrat kazensko preganjen. Pristojni državni urad mu pa kljub temu še naprej izplačuje denar.

"Kako je to mogoče?" se je v članku spraševal najbolje prodajani nemški časnik Bild, ki je poročal o tem, kot so ga poimenovali, "kriminalnemu Bosancu".

Huso B. se je prvič pojavil v Kölnu leta 2003. Bosanec, ki naj bi izhajal iz romske družine, nima nobenih osebnih dokumentov. Njegovo prošnjo za azil naj bi zavrnili, saj da Bosna in Hercegovina velja za varno izvorno državo. Bosanec je zatem izginil in se leta 2007, tako Bild, znova pojavil v Nemčiji.

Kakšno pomoč prejema?

Čeprav so mu odredili izgon, je ostal, saj je najel odvetnika in vložil tožbo v zvezi s pravico do bivanja. Postopek se je vlekel dve leti, nato pa je bila njegova prošnja spet zavrnjena. In znova ga ni nihče deportiral. Tudi takrat ne, ko naj bi storil kazniva dejanja.

Bosanec, ki naj bi bil zaradi različnih goljufij znan tudi tamkajšnji policiji, prejema tudi državo pomoč po zakonu o prejemkih za prosilce za azil. Po 835,24 evra "pomoči za življenjske stroške" zanj in njegovo ženo ter med 630,81 in 817,71 na otroka, odvisno od starosti. To skupno znese več kot 87.000 evrov letno.

"Družina tako ali tako ne plačuje najemnine, saj živi v dotrajanem azilantskem bloku v Kölnu. Za primerjavo – povprečen par v Nemčiji po podatkih Zveznega statističnega urada razpolaga z neto dohodkom 4.496 evrov. Za osem otrok se prišteje še 2.072 evrov otroškega dodatka, kar skupaj znaša 6.568 evrov mesečno, pisanje nemškega tabloida povzema Deutsche Welle.

Mesto Köln se zaradi varstva osebnih podatkov o primeru Huse B. ni želelo izrekati. Kot je navedlo v pojasnilu, "v primeru neobstoja pravice do prebivanja obveznosti zapustitve države ni vedno mogoče uresničiti. Pri tem je treba med drugim (...) upoštevati družinske okoliščine," je dejalo mesto in dodalo še, da je treba to upoštevati še zlasti v primerih, če deportacija vpliva na otroke.

Kaj pravi Huso B.?

Bosanca tako ne deportirajo zaradi otrok. Ker pa družina že dolgo živi v Nemčiji, ne prejema več zgolj osnovnega nadomestila za prosilce za azil, temveč tudi tako imenovane "povečane analogne prejemke" v višini redne socialne pomoči. Po navedbah mesta Köln je samo v tej metropoli ob Renu sedem desetčlanskih družin z mladoletnimi otroki, ki prejemajo nadomestila za prosilce za azil.

Nemški časnik ima vpogled v dokumente, ki kažejo, koliko denarja od države prejemata Huso B. in njegova družina. Ko so ga novinarji na njegovem domu soočili s temi podatki, je zanikal, da bi prejemal tolikšne zneske. Prav tako je minimaliziral svojo kriminalno preteklost.

"Zadnje kaznivo dejanje sem storil leta 2014," je dejal za Bild. A to naj bi bila laž. Bosanec je namreč moral nazadnje stopiti pred sodišče 8. decembra lani, saj naj bi mu očitali poskus prevare z darilnimi karticami v eni izmed drogerij. Postopek je preložen na letos, še piše Deutsche Welle.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "V tem je neizmerna moč umetnosti!"