Rusija bo evakuirala ljudi iz Hersona, Zahod z novimi svarili o jedrskem orožju

11-letni deček, ki so ga rešili iz stavbe v Mikolajevu, ki jo je poškodoval izstrelek, ni preživel, piše CNN. Deček, ki mu je bilo ime Artem, je bil po besedah reševalcev v ruševinah ujet več kot šest ur.

Če bi Rusija proti Ukrajini uporabila jedrsko orožje, bi bile njene sile uničene, je v četrtek dejal vodja zunanje politike EU Josep Borrell. "Putin pravi, da ne blefira. Ne more si privoščiti blefiranja in jasno mora biti, da tudi tisti, ki podpirajo Ukrajino, Evropska unija in njene članice ter ZDA in Nato ne blefirajo," je dejal Borrell.

Ruske oblasti so sporočile, da so od konca septembra v ruske priporne ustanove prepeljale 402 borca bataljona Azov, nekdaj skrajno desne formacije, ki je kasneje postala del ukrajinskih oboroženih sil. Po navedbah ruske strani so pripadniki bataljona zaprti na območjih Volgograda, Rostova, Belgoroda in Voroneža, piše CNN. Bataljon Azov je, spomnimo, branil mesto Mariupol ob Azovskem morju in je v Rusiji na seznamu terorističnih organizacij. 

Rusija bo pomagala pri evakuaciji civilistov iz Hersona, poskrbela bo tudi za namestitev evakuiranih, je danes dejal namestnik ruskega premierja Marat Hušnulin. S tem se je odzval na prošnjo proruskih oblasti zasedene ukrajinske regije, ki so za evakuacijo zaprosili zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na civilno infrastrukturo.

Poziv k evakuaciji je proruski voditelj okupiranega ozemlja Vladimir Saldo objavil dan po tem, ko so ukrajinske sile zasedle pet naselij v regiji. Prejšnji teden pa je Kijev sporočil, da so v samo enem tednu protiofenzive v pokrajini zavzeli 400 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Obrambni ministri članic Nata so se po sabotažah na plinovodih Severni tok dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture, je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dogovorili so se tudi o povečanju zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Obenem to pomoč krepijo.

"Dogovorili smo se, da okrepimo odpornost kritične podmorske in energetske infrastrukture, tudi z vidika kibernetske varnosti," je Stoltenberg sporočil po koncu dvodnevnega zasedanja ministrov za obrambo v Bruslju. Dodal je, da se bodo strokovnjaki članic s tega področja sestali še ta teden in o tem podrobneje razpravljali. Zavezništvo je sicer po incidentih že podvojilo prisotnost v Baltskem morju, je dejal.

Pravosodni ministri EU so se danes na zasedanju v Luksemburgu seznanili z aktivnostmi za ustanovitev posebnega sodišča za pregon vojnih zločinov v Ukrajini. Pravosodna ministrica Dominika ŠvarcPipan je na zasedanju dejala, da morajo biti vsi vojni zločini na ozemlju Ukrajine, preiskani, njihovi storilci pa preganjani.

"Slovenija bo Ukrajino še naprej trdno podpirala z različnimi oblikami pomoči," je po zasedanju držav zveze Nato sporočil slovenski minister za obrambo Marjan Šarec. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, preučujejo tudi možnost sodelovanja pri usposabljanju ukrajinskih sil. Več v prispevku Slovenija preučuje možnosti sodelovanja pri usposabljanju ukrajinskih sil.

V Bruslju se je zaključilo zasedanje zaveznic Ukrajine, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je na novinarski konferenci znova poudaril, da bi uporaba jedrskega orožja s strani Rusije imela "hude posledice". Ob tem je poudaril, da so okoliščine, v katerih bi Nato moral uporabiti jedrsko orožje, "zelo oddaljene", povzema Reuters. Prav tako je ponovil stališče, da bi uporaba jedrskega orožja "temeljito spremenila naravo konflikta", saj bi to pomenilo, da je bila "prestopljena pomembna meja".

Stoltenberg je retoriko o uporabi jedrskega orožja ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "nevarno in neodgovorno". "Grožnje jemljemo resno in ostajamo pozorni. Ne bomo se pustili ustrahovati," je dodal.

Ukrajina bi lahko Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v obravnavo izročala ruske osumljence vojnih zločinov, če sojenja v Ukrajini iz pravnih razlogov ne bi bilo mogoče izvesti, četudi Rusija ni članica ICC, je dejal glavni tožilec ICC Karim Khan.  "Pravno gledano to ne bi predstavljalo ovire za našo pristojnost, če bi obstajal razlog, zakaj ta sojenja ne bi mogla potekati v Ukrajini," je dejal.

Mednarodno kazensko sodišče je, spomnimo, kmalu po ruski invaziji začelo lastno preiskavo zločinov v vojni v Ukrajini, vendar si po Khanovih besedah želi, da bi Ukrajina osumljence sama privedla pred sodišče, kjer je to mogoče.

Lokalne oblasti v regiji Lvov na zahodu Ukrajine so sporočile, da je bila v napadu zadeta vojaška zgradba. Kot piše BBC, je bil objekt poškodovan, žrtev pa ni bilo. Enega od izstrelkov naj bi prestregla zračna obramba.