11-letni deček, ki so ga rešili iz stavbe v Mikolajevu, ki jo je poškodoval izstrelek, ni preživel, piše CNN. Deček, ki mu je bilo ime Artem, je bil po besedah reševalcev v ruševinah ujet več kot šest ur.

Če bi Rusija proti Ukrajini uporabila jedrsko orožje, bi bile njene sile uničene, je v četrtek dejal vodja zunanje politike EU Josep Borrell. "Putin pravi, da ne blefira. Ne more si privoščiti blefiranja in jasno mora biti, da tudi tisti, ki podpirajo Ukrajino, Evropska unija in njene članice ter ZDA in Nato ne blefirajo," je dejal Borrell.

Ruske oblasti so sporočile, da so od konca septembra v ruske priporne ustanove prepeljale 402 borca bataljona Azov, nekdaj skrajno desne formacije, ki je kasneje postala del ukrajinskih oboroženih sil. Po navedbah ruske strani so pripadniki bataljona zaprti na območjih Volgograda, Rostova, Belgoroda in Voroneža, piše CNN. Bataljon Azov je, spomnimo, branil mesto Mariupol ob Azovskem morju in je v Rusiji na seznamu terorističnih organizacij. 

Rusija bo pomagala pri evakuaciji civilistov iz Hersona, poskrbela bo tudi za namestitev evakuiranih, je danes dejal namestnik ruskega premierja Marat Hušnulin. S tem se je odzval na prošnjo proruskih oblasti zasedene ukrajinske regije, ki so za evakuacijo zaprosili zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na civilno infrastrukturo.

Poziv k evakuaciji je proruski voditelj okupiranega ozemlja Vladimir Saldo objavil dan po tem, ko so ukrajinske sile zasedle pet naselij v regiji. Prejšnji teden pa je Kijev sporočil, da so v samo enem tednu protiofenzive v pokrajini zavzeli 400 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Obrambni ministri članic Nata so se po sabotažah na plinovodih Severni tok dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture, je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dogovorili so se tudi o povečanju zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Obenem to pomoč krepijo.

"Dogovorili smo se, da okrepimo odpornost kritične podmorske in energetske infrastrukture, tudi z vidika kibernetske varnosti," je Stoltenberg sporočil po koncu dvodnevnega zasedanja ministrov za obrambo v Bruslju. Dodal je, da se bodo strokovnjaki članic s tega področja sestali še ta teden in o tem podrobneje razpravljali. Zavezništvo je sicer po incidentih že podvojilo prisotnost v Baltskem morju, je dejal.

Pravosodni ministri EU so se danes na zasedanju v Luksemburgu seznanili z aktivnostmi za ustanovitev posebnega sodišča za pregon vojnih zločinov v Ukrajini. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je na zasedanju dejala, da morajo biti vsi vojni zločini na ozemlju Ukrajine, preiskani, njihovi storilci pa preganjani.

"Slovenija bo Ukrajino še naprej trdno podpirala z različnimi oblikami pomoči," je po zasedanju držav zveze Nato sporočil slovenski minister za obrambo Marjan Šarec. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, preučujejo tudi možnost sodelovanja pri usposabljanju ukrajinskih sil. Več v prispevku Slovenija preučuje možnosti sodelovanja pri usposabljanju ukrajinskih sil.

V Bruslju se je zaključilo zasedanje zaveznic Ukrajine, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je na novinarski konferenci znova poudaril, da bi uporaba jedrskega orožja s strani Rusije imela "hude posledice". Ob tem je poudaril, da so okoliščine, v katerih bi Nato moral uporabiti jedrsko orožje, "zelo oddaljene", povzema Reuters. Prav tako je ponovil stališče, da bi uporaba jedrskega orožja "temeljito spremenila naravo konflikta", saj bi to pomenilo, da je bila "prestopljena pomembna meja".

Stoltenberg je retoriko o uporabi jedrskega orožja ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "nevarno in neodgovorno". "Grožnje jemljemo resno in ostajamo pozorni. Ne bomo se pustili ustrahovati," je dodal.

Ukrajina bi lahko Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v obravnavo izročala ruske osumljence vojnih zločinov, če sojenja v Ukrajini iz pravnih razlogov ne bi bilo mogoče izvesti, četudi Rusija ni članica ICC, je dejal glavni tožilec ICC Karim Khan.  "Pravno gledano to ne bi predstavljalo ovire za našo pristojnost, če bi obstajal razlog, zakaj ta sojenja ne bi mogla potekati v Ukrajini," je dejal.

Mednarodno kazensko sodišče je, spomnimo, kmalu po ruski invaziji začelo lastno preiskavo zločinov v vojni v Ukrajini, vendar si po Khanovih besedah želi, da bi Ukrajina osumljence sama privedla pred sodišče, kjer je to mogoče.

Lokalne oblasti v regiji Lvov na zahodu Ukrajine so sporočile, da je bila v napadu zadeta vojaška zgradba. Kot piše BBC, je bil objekt poškodovan, žrtev pa ni bilo. Enega od izstrelkov naj bi prestregla zračna obramba.

Ukrajinska televizija in nekateri kanali na aplikaciji za komuniciranje Telegram poročajo o sirenah, ki opozarjajo pred zračnimi napadi. Te naj bi se nekaj pred 16. uro oglasile po vsej Ukrajini, navaja BBC. 

Na današnjem srečanju ob robu konference o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji se ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan nista pogovarjala o Ukrajini, so sporočili iz Kremlja. Čeprav je bilo pred srečanjem pričakovano, da bo Erdogan predlagal možnosti za dosego miru oziroma da bo Turčijo "uradno" predlagal kot mediatorko v mirovnih pogajanjih, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov sporočil, da "zadeva rusko-ukrajinske poravnave ni bila predmet razprave", navaja BBC.

Proruski guverner regije Herson na jugu Ukrajine Vladimir Saldo je prebivalce regije pozval k evakuaciji. V regiji, kjer so bile ukrajinske sile precej uspešne v protiofenzivi, namreč še naprej potekajo boji med ukrajinsko in rusko vojsko. Saldo je prek aplikacije za komuniciranje Telegram Moskvo prav tako pozval, naj pomaga pri evakuaciji prebivalcev na območja Rusije, povzema Reuters. 

O raketnih napadih so poročali tudi v ruskem mestu Belgorod ob meji z Ukrajino. "Ukrajinske oborožene sile so obstreljevale Belgorod. Poškodovana je bila stanovanjska stavba na ulici Gubkin," je na Telegramu zapisal guverner regije Vjačeslav Gladkov. Hkrati je dodal, da so deli ukrajinskih izstrelkov pristali tudi v bližini šole v vasi Krasnoje. Po poročanju oblasti žrtev ni bilo, saj je pouk takrat potekal od doma.

Moskva je v preteklosti že večkrat opozorila, da ukrajinske sile obstreljujejo to južno regijo. V začetku tega tedna pa je Gladkov dejal, da je zaradi ukrajinskega obstreljevanja infrastrukture brez elektrike za kratek čas ostalo približno 2.000 ljudi.

Po informacijah lokalnih oblasti je napad v Mikolajevu na jugu Ukrajine v noči na danes zahteval vsaj dve življenji. Našli so truplo 30-letnika in 80-letnice, navaja BBC. Iz stavbe, ki jo je zadel izstrelek, so medtem rešili dečka, starega 11 ali 12 let, ki naj bi bil v ruševinah ujet šest ur.

Ruski in turški predsednik Putin ter Erdogan sta razpravljala tudi o jedrski energiji. Erdogan je na začetku regionalnega vrha v Kazahstanu omenil rusko gradnjo prve jedrske elektrarne v Turčiji, ki naj bi jo Ankara odprla prihodnje leto. Izpostavil je tudi idejo, da bi Rusija v drugo jedrsko elektrarno odprla na severu Turčije. Erdogan se je zavzel za trgovinske odnose med državama.

ZDA in EU namreč pritiskata na Turčijo, naj spoštuje sankcije proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino. Toda Erdogan to zavrača. Ponudil je tudi, da bi bila Turčija, sicer članica Nata, lokacija morebitnih pogajanj o premierju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom predlagal, da bi plin iz Rusije v Nemčijo pošiljali prek Turčije. Ta bi tako postala novo vozlišče za dostavo ruskega plina. Putin je rekel, da se je pot prek Turčije izkazala za najbolj zanesljivo. Turčija bi tako postala največje vozlišče za dostavo plina v Evropo.

"V okviru tega vozlišča bi bila ne samo platforma za dobavo ampak tudi za določanje cene. Vprašanje oblikovanja cen je zelo pomembno. Danes so cene poletele v nebo. Zlahka bi jih regulirali na normalno tržno raven, brez političnega prizvoka," je povedal Putin.

V delu pogovora, ko so bili prisotni novinarji, Erdogan zamisli ni komentiral.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je dobava plina po plinovodu Severni tok iz Rusije v Nemčijo motena, popolnoma pa je bila prekinjena po eksploziji na plinovodu pod Baltskim morjem.

Turški predsednik Erdogan meni, da bi morala njegova država sodelovati z Moskvo in okrepiti dogovor, ki omogoča izvoz ukrajinskega žita iz pristanišč v Črnem morju na mednarodni trg. Dogovor, ki sta ga Rusija in Ukrajina dosegli julija, velja do sredine novembra. Če se bosta strinjali obe državi, ga bo mogoče podaljšati.  Erdogan je rekel, da bi lahko Rusija in Turčija določili, v katere države z nižjimi dohodki je mogoče izvoziti rusko žito in gnojila.

Putin pa je dejal, da bi morale biti države, ki dobivajo ukrajinsko žito, hvaležne Erdoganu za njegovo vlogo pri sporazumu.

Nemški kancler Olaf Scholz je zjutraj dejal, da je vojna v Ukrajini del širšega gibanja Rusije proti Zahodu. "Vladimir Putin in njegovi podporniki so zelo jasno povedali eno stvar: v tej vojni ne gre samo za Ukrajino. Menijo, da je njihova vojna proti Ukrajini del večje križarske vojne proti liberalni demokraciji," njegove besede navaja Reuters.

Med tem pa ruska tiskovna agencija Tass poroča o besedah zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je rekel, da je Zahod proti državam v razvoju uporabil metode diplomatskega terorizma, da je bila na Generalni skupščini Združenih narodov sprejeta resolucija.