Menu Item
Rusija naj bi načrtovala umor izvršnega direktorja vplivnega nemškega proizvajalca orožja Armina Pappergerja. Zaroto je razkrila ameriška obveščevalna služba, ki je o tem obvestila Nemčijo. Gre za zadnjega v nizu sabotaž, ki jih Rusija izvaja po vsej Evropi, piše CNN. Z grafiti, požigi, bombnimi napadi in načrti atentatov naj bi Moskva želela omajati podporo Ukrajini in preprečiti nove pošiljke orožja.
Ameriška obveščevalna služba je v začetku leta odkrila, da ruska vlada načrtuje umor Armina Pappergerja. Gre za izvršnega direktorja vplivnega nemškega proizvajalca orožja, ki je za Ukrajino proizvajal artilerijske izstrelke in vojaška vozila. Rusija ima več načrtov za umore vodilnih v evropski obrambni industriji, ki podpirajo Ukrajino. Načrt za umor Pappergerja je bil najbližje izvedbi.
ZDA so o načrtu obvestile Nemčijo, ki je zaščitila Pappergerja. Da so ZDA na zaroto opozorile Berlin, je potrdil tudi visoki predstavnik nemške vlade.
Več mesecev ruskih sabotaž po vsej Evropi
Rusija več kot šest mesecev izvaja sabotaže po vsej Evropi. Od požigov skladišč, povezanih z orožjem, namenjenim Ukrajini, do drobnih vandalizmov. Rusija najema lokalne amaterje, ki naj bi s temi akcijami ustavili dotok orožja v Ukrajino in omajali podporo Kijevu. Obveščevalni podatki kažejo, kako daleč je Moskva pripravljena iti v vzporedni vojni, ki poteka v sencah.
Papperger je bil očitna tarča: njegovo podjetje Rheinmetall je največji in najuspešnejši nemški proizvajalec pomembnih artilerijskih izstrelkov, ki so postali odločilno orožje v vojni v Ukrajini, v kateri se Kijev izčrpava. Podjetje bo v prihodnjih tednih v Ukrajini odprlo tovarno oklepnih vozil. To močno skrbi Rusijo. Po napredovanju v začetku leta je namreč njen napredek zaradi podvojene ukrajinske obrambe in človeških izgub zastal.
“Priča smo sabotažam, načrtom atentatov, požigom”
Niz zarot pojasnjuje vse ostrejša opozorila Natovih uradnikov o resnosti sabotažne kampanje, ki bi lahko prestopila prag oboroženega spopada v vzhodni Evropi. “Priča smo sabotažam, načrtom atentatov, požigom. Te stvari zahtevajo človeška življenja,” je povedal visoki uradnik Nata. “Prepričan sem, da smo priča kampanji prikritih ruskih sabotaž, ki imajo strateške posledice.”
Tiskovna predstavnica varnostnega sveta ZDA Adrienne Watson je povedala: “Vse intenzivnejša ruska kampanja subverzije je nekaj, kar jemljemo izredno resno in čemur se v zadnjih nekaj mesecih intenzivno posvečamo.” Dodala je: “ZDA so o tem vprašanju razpravljale z zaveznicami v Natu. Aktivno sodelujemo pri razkrinkavanju in onemogočanju teh dejavnosti. Jasno smo povedali tudi, da ruska dejanja ukrajinskih zaveznikov ne bodo odvrnila od nadaljnje podpore.”
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je rekla, da to kaže, kako Rusija “vodi hibridno agresivno vojno” proti evropskim zaveznikom. “Videli smo napade na tovarne. To še enkrat poudarja, da se moramo Evropejci čim bolje zaščititi in ne smemo biti naivni,” je dejala. Nemško notranje ministrstvo pa je sporočilo, da se Berlin ruskih groženj ne bo ustrašil.
V podjetju Rheinmetall dogodka niso komentirali. Tiskovni predstavnik Oliver Hoffman je sporočil le, da v sodelovanju z varnostnimi organi sprejemajo potrebne ukrepe.
CNN je za komentar prosil rusko veleposlaništvo v Washingtonu.
Nato si prizadeva okrepiti izmenjavo informacij
Kampanja ruskih sabotaž je bila glavna tema pogovorov na vrhu ob 75. obletnici ustanovitve Nata v Washingtonu. Članice si prizadevajo za izboljšanje izmenjave obveščevalnih podatkov. A je ta ruska kampanja in zlasti pripravljenost Rusije, da ubija evropske državljane v tujini, sprožila vprašanja o odzivu Nata. Pogodba namreč določa, da je oborožen napad na državo članico teoretično napad na vse članice.
Ruska kampanja daje vtis, da jo izvajajo amaterji. Nekateri dogodki niso očitno povezani z vojno v Ukrajini. Tako je recimo poljski premier Donald Tusk javno namignil, da bi lahko bil del tega tudi požar v trgovini Ikea v Litvi. Na Poljskem naj bi Rus zaposlil Ukrajinca, ki je za nekaj manj kot sedem evrov naredil grafite. Kasneje naj bi mu naročil tudi, naj zažge ograjo podjetja, ki se ukvarja s prevozi in je v ukrajinski lasti.
Drugi načrti so bili veliko resnejši: ameriške vojaške baze v Evropi so prejšnji teden po več kot desetletju povišale stanje pripravljenosti. ZDA so namreč dobile obveščevalne podatke, da Rusija razmišlja o sabotažnih napadih na ameriško vojaško osebje in objekte. Aprila so aretirali dve osebi z nemškim in ruskim državljanstvom, ki naj bi v imenu Rusije načrtovali bombne napade in požige, med cilji pa naj bi bili tudi ameriški vojaški objekti.
Marca so v Londonu več moških obtožili sodelovanja z ruskimi obveščevalnimi službami, ko so požgali skladišče, povezano z Ukrajino. Poljska pa preiskuje, ali je bil majski požig največjega nakupovalnega centra v Varšavi povezan z Rusijo. Maja so aretirali devet ljudi, povezanih z Rusijo in sabotažnimi dejanji. Francija je prejšnji mesec pridržala državljana Rusije in Ukrajine, ki naj bi bil povezan z Moskvo in je izdeloval bombe.
“To počnejo zdaj, ker verjamejo, da je zaradi številnih volitev, ki potekajo v državah Zahoda, to odlična priložnost, da poskušajo spodkopati javno podporo Ukrajini,” je rekel visoki uradnik Nata. Dodal je, da Rusija ta trenutek vidi kot priložnost, preden bo na bojišče v Ukrajini prispelo dodatna orožja in strelivo, ki ga je obljubil Zahod. Za Rusijo je to “najboljši čas, da s tovrstnimi operacijami napade Zahod in poskuša spodkopati podporo ter preprečiti dotok orožja”.
So ruska dejanja prestopila mejo hibridne kampanje?
Nekateri analitiki govorijo o “hibridni” kampanji, ki uporablja nevojaška orodja, kot so propaganda, zavajanje in sabotaža. Vendar se uradniki ZDA in evropskih držav upirajo tej definiciji.
“Načeloma zavračam idejo, da gre pri tem za hibridno kampanjo. V njej obstajajo hibridni elementi. Ko pomislim na ‘hibridno’, pomislim na … poškodovanje spomenikov,” je dejal visoki uradnik Nata. “Stvari, ki ustrezajo tradicionalni opredelitvi ‘pod pragom oboroženega spopada’.” Ker pa Rusija novači operativce za požige in atentate, uradnik ni prepričan, da gre še za dejanja, ki so pod pragom oboroženega spopada.
V primeru Pappergerja ni jasno, ali ga je nameravala Rusija ubiti neposredno ali bi za to najela lokalnega prebivalca.
Avtorji: Katie Bo Lillis, Natasha Bertrand, Frederik Pleitgen/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje