Menu Item
Po divji kampanji, ki obeta napet spopad za prestolnico, Srbija danes odloča. Skorajda splošno strinjanje pa je, da je bil tako rekoč edini udeleženec v tej kampanji srbski predsednik, čeprav na teh volitvah sploh ne kandidira.
V Srbiji potekajo predčasne parlamentarne volitve, predčasne pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih srbskih mestih in občinah. V preostalih lokalnih skupnostih, ki jih je v Srbiji še na stotine, bodo volitve redne, in sicer sredi prihodnjega leta. Odgovor na vprašanje, zakaj lokalne volitve niso povsod hkrati, poznajo le predstavniki oblasti.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić, nosilec liste Srbske napredne stranke (SNS) na vseh ravneh volitev, čeprav nikjer ni kandidat, je v 44 dneh kampanje volivce nagovoril kar 45 krat. V programih televizij z nacionalnim pokritjem je imel Vučić kar 14.500 sekund več časa kot vsi predstavniki opozicije skupaj.
Ob tem ni nepomembno, da v Srbiji velja pravilo, da se 30 dni pred volitvami ne sme poročati o uradnih dogodkih, kot so denimo odprtje šole, ceste, mostov, tovarn …, če na teh dogodkih sodelujejo tisti javni funkcionarji, ki so tudi kandidati na volitvah.
Ker pa Vučić tokrat ni kandidat, je to možnost izdatno izkoristil. Udeležil se je odprtja stadionov, cest, zdravstvenih domov, mediji (ki so v Srbiji večinoma po njegovim nadzorom) pa so o tem izdatno poročali.
Da je bila volilna kampanja izrazito “funkcionarska”, meni tudi glavni in odgovorni urednik tednika Vreme Filip Švarm, ki pravi, da je bil “edini udeleženec v tej kampanji srbski predsednik Vučić, čeprav na teh volitvah sploh ne kandidira”. Švarm dodaja, da Vučić tokrat v največji možni meri izkoristil vse, kar je imel na voljo, da bi SNS dosegla čim boljše rezultate, medtem ko se je glas opozicije v prevladujočih režimskih medijih komajda slišal.
Na sistematično zlorabo institucij, javnih funkcij in vplivnih medijev, ki so kandidate postavljali v neenakopraven položaj, je opozorila tudi opazovalna misija neodvisnega Centra za raziskovanje, preglednost in odgovornost (CRTA).
“V kampanji je veliko pomembnih vprašanj ostalo brez odgovorov. Zakaj so volitve predčasne samo v nekaterih lokalnih skupnostih, v drugih pa ne, kaj je s sumi ponarejanja podpisov za vložitev kandidatur in koliko zaupanja lahko imamo v sezname volivcev, še zlasti na volitvah v beograjsko lokalno skupščino,” je dejal Raša Nedeljkov, vodja te opazovalne misije.
Opozicija je namreč oblast obtožila, da je ljudem iz ruralnih območij Srbije omogočila fiktivno prijavo bivališča v Beogradu, da bi lahko glasovali na lokalnih volitvah v glavnem mestu. Sodeč po vseh napovedih bo namreč prav bitka za Beograd med opozicijo in oblastjo najbolj tesna. Precej srbskih državljanov se je namreč obrnilo na organizacijo CRTA z informacijami, da so na svoje naslove prejeli vabilo na volitve za osebe, ki na teh naslovih sploh ne živijo.
Politolog Boban Stojanović meni, da bo bitka za prestolnico tako tesna, da bo o zmagi ene ali druge strani odločal en sam mandat ali največ dva. Če bi namreč vse relevantne opozicijske liste v Beogradu uspele preseči prag treh odstotkov, je sprememba oblasti v srbski prestolnici skoraj gotova, meni, pri čemer pa po njegovem tudi ne gre izključiti možnosti, da bi kakšna od opozicijskih list po volitvah “prestopila” na drugo stran, kar se je zgodilo lani.
Na parlamentarnih volitvah se vladajoči stranki SNS napoveduje nekaj več kot 40 odstotkov glasov. Če bo tudi na koncu njihov izid približno takšen, bodo naprednjaki za oblikovanje nove vlade potrebovali koalicijo. SNS lahko že tradicionalno lahko računa na Zavezništvo vojvodinskih Madžarov in še nekaj manjših strank, pa tudi na Socialistično stranko Srbije (SPS).
Vodja SPS, Ivica Dačić je se je v tej kampanji postavljal z enakim sloganom kot na prejšnjih volitvah, in sicer Premier Srbije. Želi si, da bi se ponovila situacija iz leta 2012, ko brez socialistov ni bilo mogoče oblikovati vlade, zaradi česar je Dačić dobil položaj predsednika srbske vlade.
Oblast je v kampanji poudarjala predvsem povišanje plač in pokojnin ter upokojencem in dijakom pred volitvami razdelila tudi kar nekaj izredne denarne pomoči. Opozicija pa je v glavnem kritizirala režim Aleksandra Vučića.
Proevropska opozicija, združena v gibanju Srbija proti nasilju, je oblast obtoževala korupcije in kriminala, opozarjala je na številne nerešene afere ter na množično streljanje v osnovni šoli v Beogradu. Trdila je, da je “sistem odpovedal”.
Eden glavnih obrazov tega opozicijskega gibanja, igralec in režiser Dragan Bjelogrlić, je upal, da se vsaj Beogradu obeta “pomlad” in da se vsaj prestolnica, če ne že celotna Srbija, prebuja. Desno usmerjena opozicija je več pozornosti namenila Kosovu, odnos do Rusije in vojne v Ukrajini pa je bil skorajda popolnoma izven fokusa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!