Menu ItemDanska policija je sporočila, da so po prvih ugotovitvah za poškodbe na plinovodu Severni tok krive močne eksplozije. Na spletu so se pojavili tudi prvih posnetkov poškodovanih plinovodov z morskega dna, ki kaže, da je poškodovanega več kot 50 metrov plinovoda Severni tok 1.
Poškodbe na obeh ceveh plinovoda Severni tok so v danskem delu Baltskega morja povzročile močne eksplozije, je sporočila danska policija. Prve ugotovitve danske policije, ki bo preiskavo nadaljevala skupaj z dansko obveščevalno službo, potrjujejo pretekla ugibanja, da so za uhajanje plina na površje krive prav eksplozije.
Izsledki danske preiskave se ujemajo z ugotovitvami švedskega tožilstva, ki je za poškodbe na plinovodu v njihovem izključno gospodarskem območju prav tako okrivilo detonacije. Kot je pred časom dejal švedski državni tožilec Mats Ljungqvist, je preiskava okrepila sume sabotaže. Pri danski policiji nadaljnjega poteka raziskave, ki poteka v sodelovanju z drugimi državami, ter končnega rezultata niso želeli napovedati.
V javnost pa so prišli tudi prvi videoposnetki poškodovanih cevi, ki jih je objavil švedski časnik Expressen. Na plinovodu Severni tok 1 je na globini 80 metrov videti ogromno luknjo in zvito kovino, več kot 50 metrov plinovoda pa manjka oziroma je zakopan pod morskim dnom.
“Tako debelo kovino lahko upogne le izjemna sila,” je za Expressen povedal operater podvodnega drona pri norveškem podjetju Blueye Robotics in avtor videoposnetkov Trond Larsen. Dodal je, da je na morskem dnu okoli plinovoda videti tudi odtis velikega udarca.
Na prve ugotovitve preiskav pa so se odzvali iz Rusije. “Po izjavah Nemčije, Francije in Danske je ta preiskava a priori prirejena tako, da krivdo pripisuje Rusiji. To je absurdno,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Rusija ne bi razstrelila svojega plinovoda in da obžaluje, da “preiskava poteka v zelo zaprtem okolju brez sodelovanja ruske strani”.
Prvo puščanje so na plinovodu Severni tok 2 konec septembra zaznali prav v bližini danskega otoka Bornholm, nato pa so odkrili štiri točke, na katerih je plin uhajal na površje. Med diplomati in strokovnjaki se je hitro uveljavilo prepričanje, da je za poškodbe Severnega toka kriva sabotaža. Rusija, ki je prek omenjenega plinovoda evropskim državam dobavljala svoj plin, je krivdo pripisala ZDA, ki naj bi od poškodovanja plinovoda imele korist. V Washingtonu so vse obtožbe zanikali. Iz cevi izpod Baltskega morja je v ozračje ušla ogromna količina metana, ki bi po nekaterih ocenah zadoščala celoletnim emisijam tega plina v mestu v velikosti Pariza.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje