Menu Item
Brazilijo pesti huda suša, zaradi katere so močno upadle ogromne amazonske reke. Več ladij je nasedlo, poginjajo rečni delfini, ogroženi pa so tudi prebivalci, za katere so te reke vir življenja.
Ogromni pritoki, ki napajajo največjo reko na planetu, mogočno Amazonko, so zaradi hude suše, ki pesti Brazilijo, upadli na rekordno nizko raven, piše CNN.
Po podatkih državnega centra za spremljanje naravnih nesreč (Cemaden) Brazilija trenutno preživlja najhujšo sušo, odkar so leta 1950 začeli beležiti podatke. Za Brazilijo je to že drugo zaporedno leto ekstremne suše, prizadetih je skoraj 60 odstotkov države. V nekaterih mestih, tudi v prestolnici Brasília, ni deževalo že več kot 150 dni.
Vpliv na reke v osrčju amazonskega deževnega gozda je šokanten. Strokovnjaki svarijo pred posledicami za to območje, ki je hkrati srčika biotske raznovrstnosti in ključni blažilnik podnebnih sprememb.
Eden največjih pritokov Amazonke, reka Rio Negro je na rekordno nizki ravni za ta letni čas, kažejo meritve iz mesta Manaus v zvezni državi Amazonas. Po podatkih brazilske geološke službe gladina vode upada za približno sedem centimetrov na dan.
Značilna črna voda, po kateri je Rio Negro dobila ime, običajno teče po gostem labirintu kanalov. Satelitske slike pa kažejo, kako drastično se je skrčila in razkrila velike dele struge. Na spodnjih satelitskih posnetkih lahko vidite stanje reke septembra 2021 in septembra 2024.
Vzrok za ekstremno znižanje Rio Negra so naraščajoče temperature in pomanjkanje padavin, je povedal raziskovalec na brazilskem Nacionalnem inštitutu za vesoljske raziskave Lincoln Alves. Podobno velja za reko Solimões, katere blatne vode se pri Manausu zlivajo z Rio Negrom v Amazonko. Pretekli mesec so v Tabatingi, brazilskem mestu na meji s Kolumbijo in Perujem, zabeležili najnižjo raven Solimõesa kadarkoli v tem letnem času.
Zato je celo nasedlo nekaj ladij. Tam, kjer je nekoč tekla voda, je videti ogromne površine peska.
Močno izpraznjeno je tudi jezero Tefé, znano kot domovanje ogroženih rečnih delfinov. Lani so v času zgodovinske suše in rekordno visokih temperatur vode našli več kot 200 mrtvih delfinov. Strokovnjaki se bojijo, da se bo to letos ponovilo, saj se je gladina jezera v primerjavi z enakim obdobjem lani dramatično znižala in še naprej upada. To “prispeva h kritičnemu pomanjkanju vode in vpliva na lokalne ekosisteme”, je opozoril Alves.
Pogini delfinov se že dogajajo. “Prejšnji teden smo v povprečju našli enega na dan,” je v začetku septembra za Reuters povedala Miriam Marmontel z Inštituta za trajnostni razvoj Mamirauá. Ker je zaradi krčenja jezera manj prostora za delfine, so ti izpostavljeni večjemu tveganju za trčenje s trajekti in drugimi ladjami, menijo raziskovalci.
V mnogih predelih Amazonije je “suša že danes intenzivnejša, kot je bila lani v najhujši točki”, je opozoril Romulo Batista, biolog in tiskovni predstavnik brazilskega Greenpeacea.
“Te reke običajno dosežejo minimum konec oktobra,” pa je pojasnila Adriana Cuartas, raziskovalka v Cemadenu, in dodala, da so letos že dosegle siceršnji najnižji nivo, a bodo še naprej upadale.
To ima hude posledice za lokalno prebivalstvo, za katere reke pomenijo hrano, zdravila, preživetje in prevoz, je opisal direktor neprofitne organizacije Amazon Environmental Research Institute André Guimarães.
“Trpimo situacijo, kakršne še ni bilo,” je dejal za CNN in dodal, “da je zmanjšanje pretokov rek absolutno ogromno”.
Hudo in dolgotrajno sušo v Braziliji je povzročila vrsta dejavnikov. Intenzivni el niño, naravni podnebni vzorec, je lani in letos v regijo prinesel toplejše in bolj suho vreme. El niño se je sicer končal, a zdaj na vročino in sušo vpliva nenavadno vroč Atlantski ocean, je pojasnil Cuartas.
Še en dejavnik je krčenje gozdov, ki prispeva k zviševanju temperatur in spreminja vzorce padavin. “Nenehna degradacija ekosistema potiska regijo proti potencialni točki preloma,” je posvaril Alves.
Potem so tu še podnebne spremembe, ki jih poganja zgorevanje fosilnih goriv. Prinašajo višje temperature in daljša obdobja brez dežja. Glede na poročilo World Weather Attribution, mreže znanstvenikov, ki analizirajo ekstremne vremenske dogodke, se je verjetnost lanske uničujoče suše zaradi podnebnih sprememb v porečju Amazonke povečala za 30-krat.
To, kar se dogaja v Braziliji, je “tragičen primer lokalnega vpliva globalnih podnebnih sprememb”, je dejal Guimarães in opozoril na dejstvo, da revnejše, manj razvite države pogosteje čutijo največje breme vplivov podnebnih sprememb, ki jih nesorazmerno bolj povzročajo bogatejše države.
Sredi septembra je na novo izpostavljenih peščenih bregovih Solimõesa okoljska skupina Greenpeace razvila ogromen transparent z napisom “Kdo plača?”
Suša je tudi temelj za uničujoče gozdne požare, ki so v Braziliji uničili ogromne dele Amazonije in Pantanala, največjega tropskega mokrišča na svetu, mesta pa so se dušila v gostem dimu.
Olajšanja ni na vidiku. Tolikšnih padavin, da bi se lahko začele obnavljati reke, ni pričakovati še vsaj nekaj tednov. Gladine rek bodo tako predvidoma še naprej upadale.
“Do novembra se bodo razmere še slabšale,” je dejal Cuartas.
O vplivu lanske rekordne suše v Amazoniji in strahu, da bo to sprožilo nepovratno tranzicijo amazonskega gozda v savano, je v tem članku govoril tudi predsednik podnebnega sveta, klimatolog dr. Žiga Zaplotnik. “To je vsaj zame trenutno glavni strah,” je dejal in opozoril, da dogajanje v Amazonskem gozdu vpliva na vreme po vsem svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje