Menu Item
Ko smo prejšnji teden govorili z Vero Ageeva, profesorico mednarodnih odnosov na univerzi HSE v Sankt Peterburgu, je bila glede dogajanja v Ukrajini še dokaj optimistična in prepričana, da je rusko kopičenje vojaških sil ob meji blef ruskega predsednik Vladimirja Putina in predvolilna predstava za rusko javnost. Vojaškemu konfliktu je pripisovala največ deset odstotkov možnosti. Danes popoldne je bila v vnovičnem pogovoru z nami ob začetku ruske invazije skrušena in obupana.
Kdaj ste spoznali, da vaša ocena o majhni možnosti oboroženega konflikta verjetno ne bo zdržala?
Že od ponedeljka dalje sem imela slab občutek. Pozorno sem spremljala Putinov sestanek s predstavniki državnega varnostnega sveta in njegov govor o Ukrajini. Iz tega je bilo razvidno, da sta regiji Doneck in Lugansk le prvi korak. Putin je namreč v govoru želel dokazati, da Ukrajina sploh ne bi smela obstajati kot samostojna država. Njegovi argumenti so bili sicer bizarni, zgodovinske interpretacija pa povsem zgrešene.
Kakšna je Putinova logika za napadom? Kaj želi doseči?
V njegovi glavi gre očitno za logičen korak v smeri vzpostavitve “zgodovinske pravice”, v kateri je Ukrajina od nekdaj del Rusije. Prav tako pa želi Putin po mojem mnenju ruskemu prebivalstvu na primeru Ukrajine pokazati, kako se končajo demokratične revolucije. Že zadnjih deset let se namreč boji revolucije, ki bi ogrozila njegov režim, kot se je to zgodilo v številnih državah nekdanje Sovjetske zveze. Na plečih Ukrajincev želi dati lekcijo Rusom. Hkrati pa gre tudi za opozorilo drugim državam v vplivnem območju Rusije, da ni pametno biti preveč zahodno usmerjen in samostojen, saj lahko tvegate izgubo države kot take.
Kakšen razvoj dogodkov pričakujete v Ukrajini?
Ko kaže bo Putin poslušal izvesti neke vrste “blitzkrieg” in najkasneje v nekaj dneh prevzeti nadzor nad celotno državo, če seveda zahodne sile ne posredujejo. Predsednika Zelenskega bodo bodisi aretirali bodisi ga spodili v izgnanstvo in nastavili marionetno vodstvo po svoji izbiri. Vse skupaj je noro, najbolj pa me mori, da ne vidim mirnega izhoda iz trenutne situacije. Situacija me močno spominja na 30. leta prejšnjega stoletja in tega me je zelo strah, ker vemo, kako se je tisto končalo. Upam pa, da se še zmeraj lahko izognemo širši vojni.
Kako bi se moral po vašem mnenju na ruska dejanja odzvati Zahod? Ali sploh obstaja učinkovit način, ki ne vključuje vojaške sile?
Sankcije niso učinkovite. Že zadnjih osem let je Putin storil številne korake v smeri zaščite, izolacije Rusije pred učinkov sankcij. Pripravljen je. Žal sta v tem trenutku na voljo samo dve možnosti – širši vojaški spopad ali pa vnovična vzpostavitev nekakšne “železne zavese”, ki bo Rusijo ločevala od Zahoda. Obe možnosti sta tragični. Če se Zahod vmeša z vojaškimi silami, bo to pomenilo začetek vojne. Putin je v ta projekt vložil preveč, da bi se bil pripravljen umakniti. Ne more se več ustaviti, ne da bi povsem izgubil ugled in kredibilnost. Pripravljen je iti do konca. In nobene mednarodne sankcije ga ne bodo ustavile. Vse skupaj je zelo tragično. Ker zahodne sile vojaškemu posredovanju niso naklonjene, pa se mi zdi najverjetneje, da bomo priča nadaljnji izolaciji Rusije od preostalega sveta in nadaljnjemu zaostrovanju represije Putinovega režima. Žal pa se mi zdi, da je v trenutni situaciji zelo malo možnost za “preživetje” Ukrajine.
Ali menite, da bi lahko Kitajska odigrala pozitivno vlogo v smislu umirjanja konflikta?
Ne. Kitajski ta konflikt pravzaprav koristi, saj zaposluje njene največje nasprotnike. Do tega vprašanja bo najverjetneje ostala nevtralna, prav lahko pa se ob tem zgodi, da bo izkoristila priložnost in ruski zgled ter si med tem, ko so vse oči uprte v Ukrajino, prisvojila Tajvan.
Kakšno je glede na vaše informacije razpoloženje v Rusiji?
Moji ruski prijatelji že cel dan jokajo. Celotna družba je v šoku. Vsi si prizadevajo nagrabiti čim več gotovine iz bankomatov. Nekateri so želeli kar takoj zapustiti državo. Bojijo se nadaljnje izolacije in zaostritve represije. Prvi znaki so že prisotni. Ruska vlada je namreč medijem prepovedala objavljati kakršne koli novice o posredovanju v Ukrajini, ki ne izhajajo iz uradih virov. Nocoj bodo v številnih ruskih mestih protivojna zborovanja, ne vem pa, kako množična bodo in ali lahko imajo kakršen koli učinek.
❗️St. #Petersburg now pic.twitter.com/ppYjyPWVhe
— NEXTA (@nexta_tv) February 24, 2022
V trenutni politični konfiguraciji Rusije ljudstvo ne pomeni nič. Morda bi zelo množične demonstracije lahko imele kakšen učinek, a ne verjamem, da se bo to zgodilo. Rusko prebivalstvo je trenutno preveč apatično, utrujeno od vseh revolucij v 20. stoletju.
Pa kdo v Rusiji dejansko verjame v razloge, ki jih je za napad na Ukrajino navedel Putin? Da naj bi šlo za posredovanje proti “genocidnem nacističnem režimu”?
Določen delež prebivalcev Rusije je zelo dojemljiv za vladno propagando, predvsem tisti, ki neprestano spremljajo rusko državno televizijo, saj ta že leta prodaja zgodbo o nacističnem ukrajinskem režimu. Težko je reči, kakšen je njihov dejanski delež med prebivalstvom, glede na komentarje na družbenih omrežjih pa si vsekakor upam trditi, da velika večina Rusov ni naklonjena vojni.
Glede na domnevno prefinjenost ruske propagande se mi zdi čudno, kako neučinkovito je Rusija svojo odločitev za invazijo prodala Zahodu. Dolgo časa je Putin vsaj v delu zahodne javnosti veljal za protiutež ameriškemu imperializmu, danes pa je samo še vojne željni avtokrat.
Putin se je s psihološkega vidika v zadnjih osmih letih spremenil. Dlje kot ostaja na oblasti, manj razsoden postaja. Zelo dober primer je njegov nastop iz leta 2018, ko je pri vprašanju morebitnega jedrskega spopada dejal, da bodo Rusi v tem primeru vsaj šli v nebesa kot mučeniki. Že takrat so se ljudje zdrznili in se spraševali, ali se mu je zmešalo. To je človek z dostopom do velikanskega jedrskega arzenala. Putin se je skozi leta počutil vse bolj izoliranega, postajal je vse bolj jezen. Nehal je verjeti v partnerstva in v pomoč Zahoda, prepričan je, da v zahodnih državah vlada rusofobija. In očitno se mu zdi, da nima več česa izgubiti.
Kako to, da o tem kot državljanka Rusije govorite tako brez zadržkov? Vas ni strah morebitnih posledic?
Seveda me je strah in se zavedam tveganja. Po eni strani se mi sicer zdi, da je kritikov Putina preveč, da bi lahko preganjali vse, po drugi strani pa se mi tudi zdi, da pač ne morem ostati tiho, da imam pravico do analiziranja situacije in do svojega mnenja. Sem pa trenutno v Parizu in dejansko ne vem, kdaj se bom lahko vrnila domov. Psihološko sem se že pripravila na to, da verjetno vsaj nekaj let ne bom videla Rusije, lahko se zgodi tudi, da bom ostala brez tamkajšnjega premoženja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje