Do Gaze potuje več ladij s pomočjo: kje so ovire?

Nalaganje tovora la ladjo Open Arms (Foto: Yiannis Kourtoglou/REUTERS)

Na poti do Gaze je več ladij z opremo in humanitarno pomočjo. Ameriška vojaška ladja je izplula v soboto, na njej pa je tudi oprema, s katero bodo postavili začasen pomol za dostavo pomoči. Ladja humanitarne organizacije Open Arms je medtem zastala na Cipru, kjer njen tovor varnostno pregleduje izraelska stran. Število ubitih v Gazi je medtem preseglo 31 tisoč.

Iz vojaške baze v ameriški zvezni državi Virginija je v soboto izplula vojaška ladja z opremo, s katero naj bi ob obali območja Gaze postavili začasno pristanišče. Njegovo vzpostavitev je nedavno napovedal predsednik ZDA Joe Biden, da bi na ta način v oblegano enklavo lažje odstavili nujno potrebno humanitarno pomoč prek morja.

Ladja General Frank S Besson je glede na davišnje sporočilo ameriške vojske v smeri proti Gazi izplula manj kot 36 ur po Bidnovi napovedi. Na njenem krovu je oprema, s katero bodo postavili začasen pomol za dostavo pomoči, je na omrežju X še navedlo centralno poveljstvo vojske.

Glede na navedbe Pentagona bi sicer postavitev pristanišča s pomočjo okoli 1.000 vojakov, od katerih ne bo nihče stopil na kopno, lahko trajala do 60 dni. Humanitarne organizacije v Gazi svarijo, da tamkajšnji prebivalci ne morejo čakati tako dolgo.

Medtem pa ladja Open Arms istoimenske organizacije, naložena s približno 200 tonami hrane, še vedno čaka na dovoljenje za izplutje s Cipra, kjer varnostni pregled izvaja izraelska stran. EU je sicer v petek napovedala, da se bo še ta konec tedna odprl pomorski koridor, prek katerega bi lahko pomoč priplula neposredno s Cipra, države članice EU, ki je najbližje Gazi.

Zaenkrat ni povsem jasno, kako bo do izgradnje ameriškega pomola kakršnakoli pomoč prek morja tudi varno dostavljena na kopno. Gaza namreč nima delujočega pristanišča, njene okoliške vode pa so preplitke za velike ladje, pojasnjuje britanski BBC. Glede na navedbe Open Arms ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen, ki je priskrbela pomoč, sama gradi poseben pomol, prek katerega bi sprejeli pomoč.

Pobude za dostavo pomoči v Gazo tako iz zraka kot prek morja so se okrepile zaradi vse resnejših opozoril Združenih narodov (ZN) in drugih organizacij, da je v palestinski enklavi lakota skoraj neizbežna, več otrok pa naj bi že umrlo zaradi pomanjkanja hrane.

Niti pomoč iz zraka niti po morju naj sicer glede na opozorila ZN ne bi mogla v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem, zato zahodne države pozivajo Izrael, naj z odprtjem dodatnih poti in prehodov omogoči več dobav. Deležen je tudi obtožb, da ovira dostavo pomoči. Od nje je v največji meri odrezan sever enklave, kjer z le malo hrane in čiste vode po ocenah živi okrog 300.000 Palestincev.

Dostava humanitarne pomoči iz zraka (Foto: Amir Cohen/REUTERS)

Izraelska vojska je zračno in kopensko ofenzivo na Gazo sprožila po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael, v katerem je bilo 7. oktobra lani ubitih okrog 1.200 ljudi, še 253 so jih ugrabili.

Število smrtnih žrtev je medtem preseglo 31 tisoč, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje na območju Gaze. Pred današnjim začetkom muslimanskega svetega meseca ramazana ni znakov, da bi kmalu lahko prišlo do prekinitve spopadov, humanitarna kriza v Gazi pa se medtem zaostruje.