Menu Item
Potem ko je Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika, ki za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev predvideva zaporno kazen, je Dodik sprožil peticijo, s katero želi preprečiti sprejetje omenjenih sprememb. Politični predstavniki Republike Srbske so napovedali, da ne bodo več sodelovali pri delu institucij BiH.
Na bosanskem političnem parketu je še vedno zelo pestro, potem ko je Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino (BiH) Valentin Inzko sprožil spremembo kazenskega zakonika BiH, ki po novem za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev predvideva zaporno kazen od šestih mesecev do petih let.
Danes so se na sestanku srečali predsedniki parlamentarnih strank Republike Srbske in sklenili, da odslej ne bodo več sodelovali pri delu parlamenta, sveta ministrov in predsedstva BiH, saj da za to ni pogojev. “Srbski predstavniki ne bodo sodelovali pri delu in odločevanju, vse dokler se ta situacija ne razreši,” je povedal predsednik Narodne skupščine Republike Srbske Nedeljko Čubrilović.
Po poročanju bosanskega N1 so srbski politični predstavniki poleg tega sklenili, da zavračajo vsiljene odločitve visokega predstavnika in jih dojemajo kot nesprejemljive ter da zavračajo vsako sodelovanje z njim.
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je po sestanku dejal, da Inzkovo odločitev zavračajo kot nično. Ponovil je, da politični predstavniki Srbov ne bodo sodelovali pri delu, dokler ne ugotovijo, kako naj razveljavijo zakon. “Ne bomo živeli v državi, kjer lahko nekdo na svoji spletni strani sprejme zakon.” V skladu z daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995 ima visoki predstavnik BiH sicer pravico do sprejemanja zakonov.
Srbski politični predstavniki naj bi kljub današnji odločitvi v prihodnje nadaljevali z delom v okviru Narodne skupščine RS.
Predsedujoči član Predsedstva BiH Željko Komšić je reakcijo srbskih predstavnikov sprejel z razumevanjem, rekoč da razume “težke emocije”, saj so bile nekatere njihove temeljne ideje poražene. “Kdor izgublja, se ima pravico jeziti.”
Dodik je že pred tem sprožil peticijo, s katero želi ustaviti zakon o omenjenih spremembah kazenskega zakonika. V nedeljo pa je znani bosanski youtuber Amir Hadžić objavil drugo spletno peticijo, s katero poziva k aretaciji in sojenju Dodiku. Po poročanju bosanskih medijev jo je podpisalo že več kot 50 tisoč ljudi.
“Srbskemu narodu prepovedujejo svobodo mišljenja”
Inzko je odločitev o spremembi kazenskega zakonika sprejel tik pred koncem svojega mandata minuli teden, kar je sprožilo burne odzive. Dodik je na novinarski konferenci nemudoma sporočil, da v Republiki srbski odločitve visokega predstavnika v BiH ne bodo spoštovali in zakona tudi ne bodo izvajali ter da bo parlamentu Republike Srbske predlagal, da sprejme odločitev o prepovedi delovanja sodišča in tožilstva BiH na ozemlju Republike srbske. Ponovno je tudi zagrozil z odcepitvijo Republike srbske in v zvezi s tem dejal, da je napočil čas, da bosanski Srbi “naredijo svojo državo”. Inzka in celotno mednarodno skupnost je označil za “kretene”.
Zdaj pa je Dodik sprožil in prvi podpisal še peticijo, s katero želi po poročanju bosanskih medijev preprečiti sprejetje zakona, ki da ga je vsilil Inzko, in širiti stališče, da se v Srebrenici ni zgodil genocid. “Dodik poziva vse državljane Republike Srbske, da s podpisom te peticije zavrnejo, da se srbskemu narodu in vsem državljanom Republike Srbske prepoveduje pravica do svobode mišljenja, kot tudi da v čim večjem številu zavrnemo politične manipulacije dela Zahoda, ki želi le srbski narod označiti za genociden,” je po poročanju Radia Slobodna Evropa dejal Dodikov svetovalec za notranjo politiko Radovan Kovačević.
Medtem zbiranje podpisov za aretacijo Dodika
Inzko je minuli teden pojasnil, da mu je vest narekovala, da sprejme odločitev o kaznovanju zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev, preden zaključi svoj mandat. Dodal je, da so državljani BiH dolgo čakali, da bi njihovi izvoljeni predstavniki sami zakonsko uredili ta zelo resna vprašanja.
Bosanski youtuber Amir Hadžić je medtem sprožil svojo spletno peticijo, s katero poziva k Dodikovi aretaciji in sojenju, saj da slednji že vrsto let ruši mir in varnost vseh državljanov BiH. “To počne s svojo retrogradno politiko, stališči in izjavami, ki so skoraj vedno usmerjeni proti nesrbskemu prebivalstvu v BiH. Smo edina država na svetu, ki jo lastni predsednik zanika,” je zapisal Hadžić. “Vsi že vedo, da gospod Milorad Dodik vleče te in številne druge razdiralne poteze za BiH in prihodnost njenih državljanov, ker želi prikriti ves kriminal, za katerim stoji zadnjih 30 let. Nujne so reakcije državnih in svetovnih institucij, da bi ohranili mir v BiH,” še piše v spremnem besedilu peticije. V manj kot 24 urah jo je po poročanju bosanskih medijev podpisalo več kot 38 tisoč ljudi.
Kakšne so spremembe kazenskega zakonika?
Javno spodbujanje nasilja ali sovraštva, usmerjeno proti skupini oseb ali članu skupine, glede na njihovo raso, barvo kože, vero, nacionalno ali etnično poreklo, če takšno ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporno kaznijo od treh mesecev do treh let.
Javno odobravanje, zanikanje, močno zmanjševanje ali poskus utemeljitve kaznivega dejanja genocida, zločina proti človeštvu ali vojnega zločina, potrjenega s pravnomočno sodbo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Če je kaznivo dejanje storjeno na način, ki lahko moti javni red in mir ali je ogrožajoče, žaljivo ali zlorablja, se storilca kaznuje z zaporom najmanj treh let.
Podelitev priznanja, nagrade, kakršnega koli opomnika ali privilegija osebi, pravnomočno obsojeni genocida, zločina proti človeštvu ali vojnega zločina, ali poimenovanje javnega objekta, kot je ulica, trg, park, most, institucija, ustanova, občina ali mesto, naselja ali naseljenega kraja ali poimenovanje po osebi, pravnomočno obsojeni za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, ali na kakršen koli način poveličevanje osebe, obsojene za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
Storilca kaznivega dejanja iz katerega odstavka tega člena, ki je uradna ali odgovorna oseba ali uslužbenec vladne ustanove ali katerega koli organa, ki se financira iz javnega proračuna, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
V Srbiji ne priznavajo haaškega sodišča
Čeprav so srbski uradniki protestirali proti Inzkovi odločitvi, Srbija tudi v svojem kazenskem zakoniku prepoveduje zanikanje genocida in vojnih zločinov, vendar s pomembno razliko. Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo namreč Srbija ne priznava.
Kazenski zakonik Srbije v poglavju “Rasna in druga diskriminacija” navaja: “Kdor javno odobri, zanika obstoj ali zmanjša težo genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih nad skupino oseb ali članom skupine, na podlagi rase, kože, vere, porekla, državne, nacionalne ali etnične pripadnosti, na način, ki lahko povzroči nasilje ali spodbujanje sovraštva proti takšni skupini oseb ali članu te skupine, če so ta kazniva dejanja potrjena s pravnomočno sodbo sodišča v Srbiji ali Mednarodnega kazenskega sodišča, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.”
V Srbiji nič o nagrajevanju in poveličevanju zločincev
Medtem ko Inzkov zakon prepoveduje odobravanje, zanikanje, ublažitev ali opravičevanje kaznivih dejanj, ki so jih potrdila Sodišče Bosne in Hercegovine, Mednarodno kazensko sodišče in Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, srbski kazenski zakonik slednjega ne priznava.
Prav tako zakon BiH za razliko od srbskega posebej prepoveduje nagrajevanje obsojenih vojnih zločincev ali poveličevanje z imenovanjem ulic, mostov in institucij po osebah, obsojenih za vojne zločine.
Ker Inzkov zakon vključuje tudi sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, obravnava veliko večje število sodb in s tem oseb, ki so sodelovale v zločinih, in ne samo tiste, ki so bile del vojske Republike srbske, ampak tudi hrvaškega obrambnega sveta in vojske Republike Bosne in Hercegovine. Inzkov zakon ne priznava razlike v zanikanju denimo “večjega” ali “manjšega” kaznivega dejanja in varuje tudi dostojanstvo srbskih žrtev in njihovih družin, kar pa Milorada Dodika ne zanima preveč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje