Valentin Inzko, visoki predstavnik za BiH, je uvedel spremembe bosanskega kazenskega zakonika, ki za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev predvidevajo zaporno kazen. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je že zagrozil z odcepitvijo republike Srbske.
Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino (BiH) Valentin Inzko je tik pred koncem mandata sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let.
“Naslednji zakon, ki je sestavni del tega sklepa, začne začasno veljati v skladu z drugim členom tega zakona, dokler ga parlamentarna skupščina BiH ne sprejme v enaki obliki, brez sprememb in brez dodatnih pogojev,” so po poročanju bosanskega N1 sporočili iz njegovega urada.
Sprejeti sklep začne veljati takoj in bo takoj tudi objavljen na uradni spletni strani urada visokega predstavnika in v uradnem listu Bosne in Hercegovine, so še sporočili. Zakonske spremembe bodo stopile v veljavo osem dni po objavi na uradni spletni strani urada visokega predstavnika ali en dan po objavi v uradnem listu BiH, je poročal N1.
Tožilstvo BiH je napovedalo, da bo nemudoma začelo delovati v skladu s spremembami kazenskega zakonika.
Zaporna kazen bo grozila vsem, ki bodo zanikali vojne zločine v BiH, vključno z genocidom v Srebrenici, ne bodo spoštovali tozadevnih razsodb sodišča ter bodo poveličevali ali nagrajevali storilce teh kaznivih dejanj.
Dodik ponovno zagrozil z odcepitvijo Republike srbske
Odločitev je hitro sprožila odzive politike. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je takoj po odločitvi zagrozil z odcepitvijo. Dejal je, da v Republiki srbski odločitve visokega predstavnika v BiH ne bodo spoštovali in zakona tudi ne bodo izvajali ter da bo parlamentu Republike srbske predlagal, da sprejme odločitev o prepovedi delovanja sodišča in tožilstva BiH na ozemlju Republike srbske.
Za tem je napovedal, da je napočil čas, da bosanski Srbi “naredijo svojo državo”. Ob tem je Inzka in celotno mednarodno skupnost označil za “kretene”.
Kot je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug, je Dodik še ocenil, da Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) na četrtkovem zasedanju ni imenoval novega visokega predstavnika BiH, zato je po njegovem mnenju ta položaj prenehal obstajati. VS ZN je sicer v četrtek zavrnil predlog rusko-kitajske resolucije za ukinitev položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.
Hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić je dejal, da gre za civilizirano dejanje in najmanj, kar si družine žrtev genocida zaslužijo. Odločitev sta podprla tudi predsednik občinske skupščine Srebrenice Ćamil Duraković, predsednik stranke Narod in pravica (NiP) Elmedin Konaković in veleposlaništvo ZDA v BiH.
Odločitev je za N1 pozdravila tudi bosanska ministrica za zunanje zadeve Bisera Turković, ki meni, da je bilo zanikanje genocida ključna grožnja za BiH in celotno regijo. “Cela generacija je odraščala v zanikanju vsega, kar se je zgodilo, v zanikanju sodbe mednarodnega sodišča in mislim, da bo ta odločitev začetek normalizacije v regiji. Mislim, da je zelo pomembno, da tiste, ki so krivi, dojemamo kot krive ljudi, in da se poveličevanje vojnih zločincev ustavi. Tudi generacije, ki odraščajo, morajo vedeti, kaj se je zgodilo.”
Po njenih besedah je tovrstna sprememba zakona “ni izjemna”. “To je edini način, kako lahko gremo naprej. Ni razloga, da tega zakona ne bi sprejeli na Balkanu ter v BiH,” je dodala.
“Ponižanje za vse, ki živijo v BiH”
Kot slabo novico, ki dodatno zapleta razmere v BiH in bo še bolj oddaljila Sarajevo in Federacijo BiH od Republike srbske in njenih stališč, pa je odločitev označila srbska predsednica vlade Ana Brnabić.
“Menim, da gre za slabo politično odločitev,” je ocenila. Dodala je, da je Inzko sprejel odločitev tik pred odhodom, ker si je želel s tem postaviti spomenik, ne glede na to kaj bo ta odločitev prinesla BiH. “Gre za nepremišljeno in neodgovorno odločitev, posebej zato ker predvideva zaporno kazen tudi za javne predstavnike,” je dejala in opozorila, da je bila odločitev sprejeta brez kakršnekoli javne razprave.
Inzkova odločitev je po njenih besedah ponižanje za vse, ki živijo v BiH. “Državljani BiH tega niso zaslužili, to ni in ne sme biti demokratična norma,” je še dejala srbska premierka.
Kakšne so zakonske spremembe?
Kdor javno spodbuja nasilje ali sovraštvo, usmerjeno proti skupini oseb ali članu skupine, glede na njihovo raso, barvo kože, vero, nacionalno ali etnično poreklo, če takšno ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporno kaznijo od treh mesecev do treh let.
Kdor javno odobri, zanika, močno zmanjša ali poskuša utemeljiti kaznivo dejanje genocida, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, potrjen s pravnomočno sodbo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Če je kaznivo dejanje storjeno na način, ki lahko moti javni red in mir ali je ogrožajoče, žaljivo ali zlorablja, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
Kdor podeli priznanje, nagrado, kakršen koli opomnik ali privilegij osebi, pravnomočno obsojeni genocida, zločina proti človeštvu ali vojnega zločina, ali poimenuje javni objekt, kot je ulica, trg, park, most, institucija, ustanova, občina ali mesto, naselje ali naseljeni kraj ali registrira ime po osebi, pravnomočno obsojeni za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, ali na kakršen koli način poveličuje osebo, obsojeno za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
Storilec kaznivega dejanja iz katerega odstavka tega člena, ki je uradna ali odgovorna oseba ali uslužbenec vladne ustanove ali katerega koli organa, ki se financira iz javnega proračuna, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
V skladu z daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995 ima visoki predstavnik BiH pravico do sprejemanja zakonov. Inzka bo na položaju visokega predstavnika BiH 1. avgusta nasledil nekdanji nemški minister za kmetijstvo Cristian Schmidt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje