Menu Item
Evropska pristanišča so ena glavnih vstopnih točk za prepovedane droge, ki nelegalno prihajajo na evropski trg. Tihotapci pri tem uporabljajo različne prijeme, od podkupovanja zaposlenih do vstopa v digitalno infrastrukturo pristanišč.
Tihotapci drog se vedno pogosteje infiltrirajo v evropska pristanišča, predvsem s podkupovanjem zaposlenih, vstopajo pa tudi v digitalno infrastrukturo pristanišč. Droge večinoma tihotapijo v zabojnikih, pristojne službe pa pregledajo le del od 90 milijonov zabojnikov, kolikor jih letno potuje skozi pristanišča EU, so zapisali v poročilu Europola.
Po podatkih Europola so tihotapci v zabojnikih tradicionalno droge tihotapili na način, po katerem je sodelavec tolpe v izvornem pristanišču v zabojnik namestil droge, na cilju pa je nekdo ob odpiranju zabojnika te droge na skrivaj vzel.
V zadnjih letih pa opažajo vedno pogostejšo uporabo t. i. metode zamenjave, pri kateri med potovanjem tihotapci prestavijo droge iz zabojnika države nečlanice EU v zabojnik države članice EU, saj zabojnike v notranji trgovini redkeje nadzorujejo.
Tihotapci tudi podvajajo zabojnike, pri čemer izvirni zabojnik med prevozom po pristanišču nadomestijo z drugim, identičnim zabojnikom, ki ima enako registracijsko številko kot izvirni zabojnik. Vsem trem načinom zlorab je skupno to, da morajo imeti izkušene tihotapce in podkupiti zaposlene.
Okrepiti je treba kibernetsko varnost evropskih pristanišč
Digitalizacija tihotapcem omogoča tudi prestrezanje registracijskih številk brez sodelovanja uslužbencev v pristaniščih, zaradi česar je treba po ocenah Europola okrepiti kibernetsko varnost v pristaniščih v EU.
Stranski učinek kriminalnih operacij v pristaniščih in s tem povezanega rivalstva je tudi nasilje. To se iz velikih pristanišč pogosto razširi na ulice okoliških mest, kjer poteka tekmovanje za distribucijo drog. V začetku leta je tako v belgijskem mestu Antwerpen v spopadu med tolpami umrla enajstletnica.
Pristanišča z največjim številom zlorab so sicer predvsem tista v Antwerpnu, Hamburgu in Rotterdamu, so še zapisali v poročilu Europola.
Belgijska policija je lani v pristanišču Antwerpen zasegla rekordnih 109,9 tone kokaina, nizozemska pa v pristaniščih Rotterdam in Vlissingen 52,5 tone.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!