Pet srednjeevropskih držav skupine C5 je danes v Budimpešti pozvalo EU, naj podeli status kandidatke Bosni in Hercegovini. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem podprla nadaljnje aktivno sodelovanje Slovenije v formatu C5, saj je regijsko sodelovanje po njeni oceni ključno za spopadanje z izzivi energetske draginje in prehranske varnosti.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je skupaj z avstrijskim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom, češkim Janom Lipavskim in slovaškim Ivanom Korčokom odzvala vabilu njihovega madžarskega kolega Petra Szijjarta in se udeležila srečanja zunanjih ministrov petih srednjeevropskih držav (C5) v Budimpešti.

Glavne teme srečanja so bile predsedovanje Češke Svetu EU ter vojna v Ukrajini, s poudarkom na energetski in prehrambni varnosti, medtem ko so voditelji med delovnim kosilom govorili tudi o širitvi EU. Pri tem so soglasno podprli podelitev statusa kandidatke BiH za članstvo v uniji.

“Gre za sporočilo naših vlad, da je Zahodni Balkan pomemben za EU,” je o tem dejal Schallenberg, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ministri so izrazili skupno zahtevo, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red naslednjega vrha EU v oktobru. Fajon je ob tem pozvala tudi k čimprejšnjemu začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter zbrane opomnila na to, da Kosovo že predolgo čaka na odpravo vizumov.

Sogovornike je opozorila tudi na pomen schengenskega režima za Slovenijo in poudarila nujnost odprave nepotrebnih dolgih nadzorov na mejah znotraj schengenskega območja, pri čemer je imela verjetno v mislih avstrijski nadzor na meji s Slovenijo. “Dokler ne bomo vrnili schengna v obdobje, kot smo ga poznali, bo težko, ali pa bo vsaka nadaljnja širitev v naši soseščini, denimo na Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, resno ogrožena,” je dejala Fajon.

Na pobudo 🇸🇮 so države #Central5 podpisale pismo, v katerem komisarja za širitev @OliverVarhelyi & visokega predstavnika @JosepBorrellF pozivajo, da decembra na vrhu voditeljev podprejo status kandidatke #BiH 🇧🇦. Napredek Zahodnega Balkana na #EU poti je za 🇸🇮 strateškega pomena. pic.twitter.com/uckHifuoUk

— MFA Slovenia (@MZZRS) July 13, 2022

Avstrijskega ministra odstranjevanje žice na meji ne skrbi

Na novinarski konferenci po srečanju so se po poročanju TV Slovenija dotaknili tudi napovedanega začetka odstranjevanja žične ograje na južni slovenski meji. Schallenberg je na vprašanje, če ga to kaj skrbi, odgovoril nikalno. Kot pravi, je sodelovanje na področju migracij s Slovenijo in Hrvaško brezhibno. Je pa ob tem po poročanju nacionalne televizije opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin z napadom na Ukrajino in sprožitvijo globalne prehranske krize načrtuje nov množičen begunski val v Evropo.

Szijjarto je medtem pripomnil, da ni pomembno, kaj si o odstranjevanju žice ob slovenski meji mislijo na Madžarskem, ampak je pomembno, kaj o tem menijo Slovenci. Odločitev, ali je to dobra ali slaba poteza, bi zato prepustil Slovencem.

Konec tedna se je odstranjevanja žičnate ograje na južni slovenski meji v zapisu na družbenem omrežju Facebook dotaknil državni sekretar v kabinetu madžarskega primerja Viktorja Orbana Csaba Dömötör, poroča portal Hungary Today. “Tako gre to. V Sloveniji je na oblast prišla levica in ograja, ki je na 200 kilometrih ščitila državo pred migracijskimi pritiski, bo odstranjena,” je zapisal. Pripomnil pa je, da slovenska levica igra odprto igro in zatrdil, da je to dober primer, kako bi levica delovala ob prihodu na oblast na Madžarskem. Istočasno je zatrdil, da problematika migracij ni izgubila pomena, ampak da se bodo pritiski v naslednjih mesecih zaradi dogajanja v Evropi in svetu okrepili.

Slovenska ministrica je tudi čestitala češkemu kolegu za prevzem predsedovanja Svetu EU in mu zagotovila podporo Slovenije pri iskanju skupnih rešitev, posebej pri izvajanju načrta okrevanja in odpornosti za Evropo, so še sporočili z zunanjega ministrstva.

Po srečanju se je Fajon ločeno sestala tudi z madžarskim gostiteljem in izrazila pripravljenost za nadaljevanje dialoga med državama v duhu medsebojnega spoštovanja, transparentnosti in zaupanja. Izpostavila je tudi priložnosti na področju gospodarskega sodelovanja in infrastrukturnih projektov. Skupaj s Szijjartom sta se zavezala k podpori slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski v Sloveniji.

Za TV Slovenija je medtem zunanja ministrica povedala, da je Szijjarto na srečanju izrazil tudi pripravljenost Madžarske, da Sloveniji ponudi roko pri gradnji infrastrukture za dobavo ruskega zemeljskega plina. Razumeti je, da z navezavo na plinovod Turški tok.

Skupina C5 (Central 5) je bila ustanovljena leta 2020, prvotno za krepitev regionalnega sodelovanja med pandemijo covida-19, vendar pa je kasneje prerasla ta namen in postala osnova za širše povezovanje držav v regiji.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.