Drzna napoved iz Albanije

Premier Edi Rama je prejšnji mesec umetno inteligenco omenil kot orodje za odpravo korupcije in povečanje transparentnosti ter dejal, da bi ta tehnologija lahko kmalu postala najučinkovitejši član albanske vlade.

"Nekega dne bi lahko imeli ministrstvo, ki bi ga v celoti vodila umetna inteligenca," je dejal Rama na julijski tiskovni konferenci o digitalizaciji. Dodal je, da bi se s tem izognili nepotizmu in nasprotju interesov, še piše Politico.

Še več, Rama je po poročanju tujih medijev dejal celo, da bi razvijalci lahko celo ustvarili model umetne inteligence, ki bi prevzel funkcijo ministra, Albanija pa bi lahko postala prva država z vlado, v kateri bi bili ministri in predsednik vlade umetna inteligenca.

"Realna možnost"

Nekdanji politik vladajoče stranke in avtor Ben Blushi, ki ga umetna inteligenca zelo zanima, pravi, da se tehnologije ne gre bati ter da je model države, ki bi jo vodila umetna inteligenca, realna možnost, ki bi lahko postavila naš koncept demokracije na glavo.

Blushi meni, da bo umetna inteligenca družbe bolje vodila kot jih ljudje, saj da "ne bo delala napak, ne potrebuje plače, je ni mogoče podkupiti in nikoli ne preneha delati," je njegove besede povzel bruseljski časnik.

Albanija se že dolgo spopada s korupcijo na vseh ravneh družbe, politika pa ni izjema. Vladajoča stranka je imela kar nekaj uradnikov, ki so bili obtoženi oziroma obsojeni zaradi korupcije. Vodja opozicije Sali Berisha je trenutno na sodišču zaradi korupcije, nekdanji premier in predsednik Ilir Meta pa je za zapahi.

Umetna inteligenca že v uporabi

Umetna inteligenca je v Albaniji že v uporabi: uporablja se v javni upravi za urejanje zahtevnega področja javnih naročil – na področju, na katerem je EU zahtevala izboljšanje – ter za sprotno analizo davčnih in carinskih transakcij ter odkrivanje nepravilnosti.

Ozemlje države nadzirajo pametni droni in satelitski sistemi, ki z umetno inteligenco zaznavajo nezakonitosti na gradbiščih, javnih plažah ter na plantažah konoplje v bolj odročnih območjih, pojasnjuje Politico.

Načrtujejo tudi uporabo umetne inteligence za prometno varnost. Tehnologija za prepoznavanje obrazov bi voznika preko mobilne naprave opozorila, naj upočasni, kazni za prekoračitev hitrosti pa bi mu poslali preko SMS ali e-pošte. Po podatkih državnega statističnega urada ima Albanija trenutno eno najvišjih stopenj smrtnosti v prometnih nesrečah v Evropi, predvsem zaradi prehitre vožnje. Po navedbah medija pa imajo ambicije, da bi umetno inteligenco začeli uporabljati tudi na nekaterih drugih področjih, denimo v zdravstvu in izobraževanju.

Jorida Tabaku, članica albanskega parlamenta iz opozicijske Demokratske stranke, ob tem opozarja, da mora biti javnost vključena in da mora biti jasno, kako bo tehnologija uporabljena, koliko bo stala in, kar je najpomembnejše, kdo bo programiral algoritme.

"Če bodo algoritme programirali isti ljudje, ki so imeli koristi od koruptivnih razpisov, potem ne gremo v prihodnost, temveč vgrajujemo preteklost," je dejala za Politico. "Pokvarjenega sistema ne moreš popraviti tako, da ga preseliš v oblak."

Hej Siri, kako hitro lahko vstopimo v EU?

Albanija se je leta 2024 znašla na naslovnicah svetovnih medijev, ko je premier napovedal, da uporabljajo umetno inteligenco za pomoč v pristopnem procesu EU.

Po uradnem začetku pogajanj leta 2022 je država začela usklajevati svojo zakonodajo z zakonodajo EU, ki obsega približno četrt milijona strani zakonov, pravil in standardov. Po Ramovi prepričljivi zmagi na volitvah leta 2025, ko je obljubil članstvo v EU do leta 2030, je cilj, da se delo opravi čim hitreje, poroča Politico. Umetna inteligenca naj bi tako prevedla dokumente ter poiskala razlike med nacionalnimi in evropskimi zakoni, kar naj bi bila prva tovrstna uporaba tega orodja.

Albanija je k sodelovanju povabila Miro Murati, nekdanjo tehnično direktorico OpenAI in ustvarjalko ChatGPT, rojeno v južni Albaniji. "Z njo smo stopili v stik v prvem tednu po lansiranju ChatGPT," je povedal Rama. Zaradi tega sodelovanja "pogajanja z EU potekajo s pomočjo umetne inteligence", je dodal.

Rama je poudaril, da je Hrvaška za ta proces potrebovala sedem let, Albanija pa da namerava to storiti v petih in papirologijo zaključiti do leta 2027.

Pomemben nadzor in usmeritve

Odeta Barbullushi, nekdanja svetovalka Rame za integracijo v EU in profesorica na Evropskem kolidžu v Tirani, se strinja, da je "ogromen obseg zakonodaje EU izčrpavajoč in bi bilo za tradicionalen prevod potrebnih ogromno zaposlenih". Za tehnične prevode je umetna inteligenca lahko "koristna" in lahko "resnično pospeši" proces, a sama ne more opraviti celotnega dela.

Sam proces sprejemanja in usklajevanja zakonodaje EU je v bistvu politični proces, ki zahteva nadzor politike ter njene usmeritve, pravi Barbullushi.

Digitalizirana javna uprava

Rama je julija napovedal, da želi državo do leta 2030 narediti brezgotovinsko. Prav tako je prek portala javne uprave e-Albania digitaliziral 95 odstotkov vseh storitev za državljane.

Ob prijavi v platformo uporabnike pozdravi vesel "virtualni javni uslužbenec", ki pomaga pri oddaji davčnih obrazcev, prenosu rojstnih listov in prijavi za licence in dovoljenja.

Čeprav je platformo prizadelo več kibernetskih napadov iz Irana in imajo nekateri starejši prebivalci težave pri uporabi, je po Ramovih besedah v petih letih izvedla 49 milijonov storitev ter prihranila več kot 600 milijonov evrov za 2,4 milijona državljanov v državi in 2,8 milijona v diaspori.

Bizarni dojenčkasti voditelji

Umetna inteligenca pa se v Albaniji uporablja tudi v bolj nenavadne namene. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani, kjer se je zbralo 47 voditeljev držav in vlad iz Evrope, se je predvajal skoraj dvominutni video dobrodošlice v njihovih maternih jezikih. To ni bil običajen video. Z umetno inteligenco so ustvarili "dojenčkaste" verzije voditeljev, ki so z otroškim glasom v maternem jeziku pozdravili prisotne.

Za kulisami zabave in bizarnosti pa ni povsem jasno, ali je Albanija sposobna izvesti korake, ki si jih je zastavila. Lokalni strokovnjak za umetno inteligenco Gerond Taci pravi, da državi primanjkuje strokovnjakov, kadrov, znanja, podatkovnih centrov in denarja. Uvajanje takšne tehnologije bo po njegovih besedah zahtevalo postopni načrt z ustreznimi nadzori in pravnimi spremembami, poroča Politico.

"A druge poti ni. Proces se mora nadaljevati, Albanci pa se morajo tega zavedati in se pripraviti na ta prehod," je sklenil Taçi.