En poraz za drugim: zakaj evropski socialdemokrati ne morejo nehati izgubljati?

"Evropske socialdemokratske stranke propadajo. Mnoge od njih so politično neprepoznavne ali pa v hudi stiski. Njihovi voditelji očitno ne vedo, kako bi ta trend obrnili," našteva bruseljski Politico.

Za primer daje nedavni rezultat socialnih demokratov danske premierke Mette Frederiksen. Čeprav je stranka dobila največ glasov, je bil to njen najslabši rezultat od leta 1903. Kot nadaljuje portal, so volilci iz delavskega razreda, razočarani nad pasivnostjo stranke glede reševanja draginje, šli k skrajno desni Danski ljudski stranki. Medtem so levi volilci, razočarani nad premierkino pripravljenostjo za sodelovanje z desno sredino in trdim stališčem glede migracij, prestopili k Zeleni levici.

"Volilci nimajo spoštovanja do stranke, ki ne sledi lastni politiki," je izid za Politico komentiral eden od predsednikov lokalne izpostave danske socialdemokratske stranke Vagn Juhl-Larsen.

Razmere niso take zgolj na Danskem. Po 35 letih neprekinjene vladavine je nemška socialdemokratska stranka (SPD) na regionalnih volitvah izgubila nadzor nad zvezno deželo Porenje-Pfalška. Rezultat je sledil močnemu porazu v Baden-Württembergu, kjer je SPD prejela le 5,5 odstotka glasov. V Franciji je leva sredina na lokalnih volitvah osvojila Pariz in Marseille, a na nacionalni ravni kljub temu ni v ospredju.

Politični analitik Ricardo Vaz, sicer nekdanji namestnik atašeja na stalnem predstavništvu Portugalske pri EU, je za Politico ocenil, da leva sredina trenutno ne ve, kam spada v Evropi. "Kriza identitete jo je pripeljala do tega, da zagovarja politične programe, ki jih ni mogoče razlikovati od programov desne sredine," je dejal.

V sredinsko past padli že mnogi

Evropska leva sredina je slonela na industrijskih delavcih, sindikatih in delavskih organizacijah. A deindustrializacija je skrčila delavstvo, članstvo v sindikatih pa upada po vsej celini. "Leva sredina še ni pripravila nove družbene pogodbe, ki bi obravnavala skrbi sodobne družbe," je opozoril Vaz. S krčenjem elektorata so po njegovih besedah socialdemokratske stranke planile proti sredini in poskušale ugajati vsem, kar pa je bilo po Vazovem mnenju vnaprej obsojeno na neuspeh.

Analitik je tako izpostavil, da je v "sredinsko past" padel bivši kancler in šef nemške SPD Olaf Scholz. Podobno napako po njegovem mnenju sedaj ponavlja britanski laburistični premier Keir Starmer, ki da zasleduje neučinkovit centrizem. "Volilci hočejo jasen odziv na konkretne probleme," je dodal Vaz. Izpostavil je tudi portugalske socialdemokrate in njihovo neučinkovito spopadanje z visokimi cenami stanovanj. "Strankini dolgoletni volilci iz delavskega razreda niso izginili. Le nehali so jih podpirati in v nekaterih primerih prešli na glasovanje za skrajno desnico, ki je izkoristila jezo zaradi draginje," je orisal Vaz.

Nekaj nepričakovanega zagona je socialdemokratom v Evropi dal ameriški predsednik Donald Trump, ki je s svojimi provokacijami pomagal mobilizirati volilce. Tako Politico ocenjuje, da bi stranka Mette Frederiksen utrpela še večji udarec, če se ne bi tako močno uprla Trumpovim zahtevam po Grenlandiji. A levosredinske stranke vedo, da ne morejo vsega staviti na nasprotovanje Trumpu.

Je treba za pot iz krize slediti španskemu premierju?

Pot iz krize je po mnenju nekaterih Politicovih sogovornikov pokazal španski premier Pedro Sanchez. Politolog z madridske univerze Karla III. Pablo Simon je ocenil, da je Sanchez progresivne volilce osvojil tako, da si je prisvojil teme, ki so jih zagovarjali politični tekmeci na levici. Od zelenega prehoda, feminizma, bolj odprtih migracijskih politik do obrambe palestinske državnosti.

"Z odprtimi družbenimi vrednotami in nekaj progresivnimi gospodarskimi ukrepi so španski socialisti ena redkih socialdemokratskih strank, ki ji je v zadnjem desetletju uspelo ohraniti podporo svojih volilcev," je dejal Simon.

A taka strategija paradoksalno spodkopava Sanchezove možnosti, da bi na dolgi rok lahko ostal na čelu vlade. Kot je za Politico opozoril Simon, so stranke na španski levici zaradi primata socialistov v zatonu, kar pa bo Sancheza udarilo, če/ko bo sestavljal naslednjo vlado.