22-letni Jon Ferry ima gotovo eno bolj nenavadnih služb. Preživlja se namreč s prodajo človeških okostji. Kot pojasnjuje, gre za okostja, ki so jih nekoč pri študiju uporabljali zdravniki. Kje dobi kosti? Komu jih prodaja? Česa ne bi nikoli naredil?
Jon Ferry se preživlja s prodajanjem starih kosti, ki jih uporabljajo predvsem zdravniki. Kosti so ga začele zanimati med odraščanjem na Tajskem, ko mu je pri 13 letih oče podaril mišje okostje. Pri 18 letih se je preselil v New York, da bi študiral oblikovanje. Takrat je ustanovil svoje podjetje, ki se je ukvarjalo z živalskimi okostji. Za človeška okostja pa se je začel zanimati po obisku trgovine z nenavadnimi predmeti Obscura Antiques and Oddities, kjer je na polici videl človeško lobanjo. Lastnik Mike Zohn mu je pojasnil, da so to ostanki medicinske osteološke industrije.
JonsBones ima zdaj osem zaposlenih, pol milijona sledilcev in več kot 22 milijonov všečkov na TikToku. Tam Ferry odgovarja na vprašanja sledilcev o okostjih. V enem izmed videov pojasni, da je bilo do 80 let prejšnjega stoletja običajno, da so študenti medicine za študij anatomije kupili lastna okostja. Šlo je za usmrčene zapornike, trupla, ki jih ni nihče prevzel v mrtvašnici, in okostja, ki so jih ukradli iz grobov, piše The Guardian.
Ko se je v 19. stoletju povečalo število zdravnikov, je povpraševanje preseglo ponudbo. Zato so se britanski zdravniki obrnili na Indijo. Trgovina s posmrtnimi ostanki je Kalkuti v 70. letih prejšnjega stoletja letno prinesla skoraj 990.000 evrov. Trgovanje je propadlo leta 1985, ko je Indija po aretaciji trgovca, ki je izvozil 1.500 otroških okostji, prepovedala trgovino s človeškimi posmrtnimi ostanki.
Kosti so se nehale uporabljati, a še vedno obstajajo
Študenti medicine so nehali uporabljati človeške kosti, vendar še vedno obstajajo. Po smrti zdravnikov, ki so se šolali v tistem času, tako dobesedno iz omar padajo okostnjaki. Tu nastopi Ferry. Okostja proda medicinskim učnim ustanovam, kjer služijo nadaljnjemu preučevanju, in organizacijam za reševanje, ki kosti uporabljajo za trening psov, ki iščejo trupla.
Okostja prodaja na svoji spletni strani. Celotno okostje stane 7.200 evrov, medenica 77 evrov.
Jon Ferry pa ob tem poudarja, da gre za posmrtne ostanke ljudi. “Z njimi je treba ravnati z največjim možnim spoštovanjem in dostojanstvom. Zato v okviru zbirke s temi kosi ravnamo častno, dostojanstveno in spoštljivo.” A to ne pomeni pokopa teh posmrtnih ostankov: “Ne verjamem v uničevanje zgodovine.”
Etični okvir je pri tem težko začrtati. Ferry kosti prodaja prek spleta, ne pa prek TikToka. Prodaja kosti, uporabljene v medicinske namene, ne pa tudi kosti iz arheoloških najdišč. Kot pojasni, namreč ni znano, kakšne so bile zadnje želje posameznika. Prodaja torze, hrbtenice pa ne deli.
@jonsbones We are always getting questions about who buys the bones, I thought this would be a great opportunity to talk about this topic! #bonetok #jonsbones #skeleton ♬ Paganini 24. Caprice - Live - Katica Illényi
“To počnem, ker iskreno verjamem, da je to trenutno najboljša stvar, ki jo lahko naredimo za te kosti,” je povedal za The Guardian. “Resnično si prizadevamo, da bi s kostmi ravnali spoštljivo in dostojanstveno ter jih ohranili za prihodnje generacije.” A dodaja, da bo s prodajo kosti nehal takoj, ko bo nekdo predlagal boljšo rešitev.
Preprodaja delov človeških teles v ZDA povsem zakonita, a slabo regulirana
Področje preprodaje delov človeških teles je v ZDA sicer povsem zakonito, a je med slabše reguliranimi, je leta 2018 poročal STA. Takrat je odmevala preiskava podjetja MedCure, ki je posmrtne ostanke darovalcev prodajalo. Dele kadavrov je od podjetja MedCure kupil tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Anatomske preparate so potrebovali za izobraževanje specialistov otorinolaringologov, je pisal Dnevnik.
Kako pa je področje urejeno pri nas? V Sloveniji je ravnanje s človeškimi posmrtnimi ostanki določeno v zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Vojna grobišča in posmrtne ostanke, najdene na teh grobiščih, ureja zakon o vojnih grobiščih.
Opravljanje mrliško pregledne službe je urejeno v pravilniku o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe. Ta pravilnik določa natančnejše pogoje in način opravljanja mrliško pregledne službe, njeno organizacijo, delo in financiranje, obveznosti mrliških preglednikov in dokumentacijo, ki jo morajo voditi, ter postopek, ko po mrliškemu pregledu pride do obdukcije. Uporablja se za vse osebe, umrle na območju Slovenije, so pojasnili na policiji.
Vsako nezakonito poseganje na dele posmrtnih ostankov ali grobove in vojna grobišča pomeni kaznivo dejanje oviranje pogreba in skrunitev groba po 312. členu kazenskega zakonika in kaznivo dejanje skrunitev trupla po 313. členu kazenskega zakonika.
Prodajo človeških telesnih delov prepoveduje tudi konvencija o človekovih pravicah in biomedicini Sveta Evrope iz leta 1997.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!