Menu Item
Svet EU je po mesecu in pol razprav vendarle odločil, kako bo porabil prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. Sredstva bodo namenjena okrevanju in vojaški obrambi Ukrajine. Po poročanju Politica naj bi bilo kar 90 odstotkov premoženja – torej okoli tri milijarde evrov letno – namenjenega dobavi orožja Ukrajini. Ukrajinski parlament je medtem sprejel predlog zakona, v skladu s katerim se bodo nekateri zaporniki lahko pridružili vojski.
Države članice EU so danes dosegle načelen dogovor o uporabi dela prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini, je na družbenem omrežju X sporočilo belgijsko predsedstvo Sveta EU. Sredstva bodo namenjena okrevanju in vojaški obrambi Ukrajine, so dodali.
Podrobnosti dogovora, o katerem so se države članice pogajale približno mesec in pol, niso navedli.
Evropska komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta sicer marca predlagala, da bi 90 odstotkov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, namenili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Šlo naj bi za okoli tri milijarde evrov na leto.
Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.
Po neuradnih informacijah so članice v t. i. političnem dogovoru ohranile razmerje iz predloga, a še niso dorekle vseh podrobnosti. Dogovor naj bi stalni predstavniki potrdili na enem od prihodnjih zasedanj, nakar ga bodo morale članice še uradno potrditi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila danes doseženi dogovor stalnih predstavnikov članic pri uniji. “Tega denarja ne bi mogli porabiti bolje, kot da z njim zagotovimo, da bosta Ukrajina in celotna Evropa varnejše mesto za življenje,” je zapisala na omrežju X.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU.
Klirinško-depotne družbe to premoženje upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke. Z zakonodajo, uveljavljeno sredi februarja, morajo tiste, ki imajo na računih več kot milijon evrov ruskega premoženja, prihodke ločeno upravljati in beležiti.
Zakonodaja, o predlogu katere se članice še pogajajo, pa bo medtem omogočila uporabo teh prihodkov za podporo Kijevu.
Sprva se je sicer v razpravah o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja omenjalo predvsem, da bi ga namenili za povojno obnovo Ukrajine. Konec februarja pa se je predsednica komisije zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.
EU naj bi pripravljala omejevalne ukrepe glede ruskega LNG
Evropska komisija je danes članicam EU predstavila predlog novega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Ta po poročanju tujih medijev vključuje tudi omejitve glede nadaljnjega izvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz EU v tretje države. Uvoz LNG iz Rusije v unijo medtem ostaja nedotaknjen.
Bruselj je po poročanju Politica prvič predlagal sankcije proti ruski industriji utekočinjenega zemeljskega plina, vendar pa bi predlagani ukrepi prizadeli le približno četrtino ruskih prihodkov od prodaje LNG. Komisija namreč ne predlaga prepovedi uvoza ruskega LNG v EU, ampak le prepoved nadaljnjega izvoza plina, ki v unijo pride iz Rusije.
Običajno ruski tankerji, primerni za plutje po z ledom prekritem morju, LNG s polotoka Jamal v Sibiriji pripeljejo do pristanišč v EU, kjer plin prečrpajo na običajne tankerje, ki ga razvozijo po svetu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Inštitut za energetske ekonomske in finančne analize je v konec lanskega leta objavljenem poročilu ugotovil, da so v prvih treh četrtletjih leta 2023 s polotoka Jamal v članice EU pripeljali okoli 16 milijard kubičnih metrov LNG. Od tega je naprej v druge države odšlo skoraj 3,2 milijarde kubičnih metrov. Vrednost LNG, uvoženega v EU v tem obdobju, je po ocenah inštituta znašala 12,5 milijarde evrov.
Z že 14. svežnjem sankcij proti Moskvi v nekaj več kot dveh letih od začetka njene invazije na Ukrajino naj bi glede na predlog komisije prepovedali tudi financiranje evropskih strank in medijev s strani Rusije.
Poleg tega naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij nameravali prepovedati delovanje več z Rusijo povezanih medijev v EU, kot sta Ria Novosti in Voice of Europe. Ta proruski portal se je znašel v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU.
Evropska komisija je danes predlog predstavila stalnim predstavnikom članic pri EU, cilj pa naj bi bil, da bi nov sveženj sankcij sprejeli do vrha voditeljev članic unije konec junija.
V ukrajinsko vojsko odslej tudi zaporniki
Ukrajinski parlament je danes sprejel predlog zakona, v skladu s katerim se bodo nekateri zaporniki lahko pridružili ukrajinski vojski, ki se v vojni proti Rusiji že dolgo sooča s pomanjkanjem pripadnikov. V Kijevu so bili do novačenja zapornikov sprva kritični, vendar so se bili spričo ruskega napredovanja na bojiščih primorani premisliti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pridružili se bodo lahko tisti, ki jim do odsluženja kazni manjkajo manj kot tri leta, ne pa tisti, ki so zaprti zaradi spolnega nasilja, morilci dveh ali več ljudi, obsojenci zaradi resnih kaznivih dejanj korupcije in nekdanji visoki uradniki. Prav tako se na služenje ne bodo mogli prijaviti preprodajalci drog in tisti, ki so za zapahi končali zaradi kaznivih dejanj zoper nacionalno varnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje