Evropa snuje scenarije, kako Trumpa odvrniti od Grenlandije

Če evropske vlade doslej niso verjele, da so grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema Grenlandije resne, jih po dogajanju v zadnjem tednu dni vsekakor jemljejo bolj resno. Kot poroča bruseljski portal Politico, evropski voditelji mrzlično iščejo in snujejo načrte, kako Trumpa odvrniti od te namere.

"Moramo biti pripravljeni na neposreden spopad s Trumpom. Nastopil je zelo agresivno," je za Politico dejal eden od diplomatov EU. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je sicer v sredo dejal, da se namerava prihodnji teden sestati z danskimi predstavniki in govoriti o morebitnem nakupu Grenlandije s strani ZDA.

Bela hiša je namreč sporočila, da bi Trump Grenlandijo pridobil preko dogovora, ob tem pa ne izključuje možnosti vojaškega prevzema tega največjega otoka na svetu.

"Na kocki je vprašanje, kako lahko EU okrepi svojo moč za odvračanje groženj ter posegov v svojo varnost in interese. Grenlandija ni naprodaj in je tudi ni mogoče kar odvzeti. Grožnje se morajo prenehati," je nedavno dejal francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.

Kako bi lahko EU ustavila Trumpove težnje po Grenlandiji?

Možnost 1: Kompromis

Ameriški predsednik trdi, da je Grenlandija ključna za ameriško varnost, ob tem pa Dansko obtožuje, da ne stori dovolj za zaščito ozemlja pred vse večjo prisotnostjo Kitajske in Rusije v območju Arktike.

Kot možnost, ki bi lahko zadovoljila Trumpa, se omenja, da bi zveza Nato prevzela vlogo posrednika med Grenlandijo, Dansko in ZDA, podobno kot je posredovalo pri sporih med Turčijo in Grčijo, ki sta prav tako članici Nata.

"Ko se led tali, se odpirajo poti po Arktiki. Grenlandija tako postaja resno varnostno tveganje za ZDA," je v sredo izjavil Matthew Whitaker, ki meni, da Grenlandija ni ustrezno zavarovana.

Evropski zavezniki sicer menijo, da so neposredne grožnje s strani ruskih in kitajskih ladij pretirane, a razmišljajo o pobudah, ki bi okrepile varnost največjega otoka na svetu. Med konkretnimi predlogi je tako pospešeno vlaganje v obrambo Arktičnega območja, več vojaških vaj v regiji in napotitev vojakov na Grenlandijo.

Zavezništvo bi lahko ustanovilo tudi program Arktični ščit in preusmerilo del vojaških zmogljivosti v to območje, podobno kot to počne na področju Vzhodne Evrope in Baltika.

"Treba je storiti vse, kar je mogoče, da bi okrepili prisotnost zavezništva v bližini Grenlandije in bi zadovoljilo Trumpove interese," je za Politico dejal eden od neimenovanih diplomatov zveze Nato.

Možnost 2: Več evropskega denarja za Grenlandijo

Administracija predsednika ZDA podpira gibanje za neodvisnost Grenlandije, ob tem pa poudarjajo, da če bi bilo gibanje uspešno, da bi se Grenlandija odcepila od Danske in bi se priključila k ZDA, bi otok prišel do obilice ameriških dolarjev.

EU in Danska snujeta načrte, ki bi Grenlandcem pokazali, da obstaja boljša alternativa. Evropska komisija načrtuje podvojitev sredstev za Grenlandijo v proračunskem obdobju od leta 2028 dalje.

Grenlandija bi tako lahko dobila 530 milijonov evrov dodatnega denarja v sedmih letih, tamkajšnja vlada pa bi lahko zaprosila še za dodatnih 44 milijonov evrov iz evropskega sklada za oddaljena območja.

Trenutna finančna pomoč EU in Danske je osredotočena predvsem na socialno varnost, zdravstvo, izobraževanje in zeleni prehod. Novi proračun pa bi razširil podporo še na razvoj zmogljivosti za pridobivanje surovin.

"Imamo veliko ljudi pod pragom revščine, infrastrukturo močno zaostaja, naravni viri pa se izkoriščajo brez večjih koristi za Grenlandijo, saj imajo glavni dobiček danska podjetja," je za Politico dejal Kuno Fencker, grenlandski poslanec, ki podpira neodvisnost.

Privlačna ponudba Bruslja in Köbenhavna bi morda zadostovala, da Grenlandija ostane zunaj Trumpovega dosega.

Možnost 3: Povračilni ekonomski ukrepi

EU bi lahko uporabila tudi močno politično orožje, ki ga ima na voljo – instrument zaščite proti gospodarski prisili, ki omogoča povračilne ukrepe proti trgovinski diskriminaciji.

Bruselj je z uporabo tega instrumenta že zagrozil ZDA, potem ko je Trump uvedel carine za evropske izdelke, a je nato grožnjo umaknil, ker je bil dosežen trgovinski dogovor med EU in ZDA. Na določne izdelke sicer še vedno veljajo visoke carine, EU ponovno razmišlja o tem ukrepu.

"V ZDA izvozimo za nekaj več kot 600 milijard evrov, pri tretjini teh izdelkov imamo več kot 50-odstotni tržni delež – povsem jasno je, da je to naša moč," je izpostavil Bernd Lange, predsednik odbora za trgovino v Evropskem parlamentu.

Trump bi sicer moral verjeti, da EU tokrat misli resno in bo uporabila omenjeni instrument.

Možnost 4: Prisotnost vojske na terenu

V primeru, da bi se ZDA odločile za vojaško operacijo za prevzem Grenlandije, bi EU to težko preprečila. Če bi Američani tja poslali manjšo enoto vojakov, bi te lahko aretirali na podlagi kaznivega dejanja, ocenjuje eden od danskih vojaških analitikov.

Če pa bi ZDA "udarile na polno", pa bi se položaj spremenil. Skozi pravno prizmo bi bila Danska prisiljena v vojaški odziv, da ubrani svoje ozemlje. Evropske države bi ob tem prav tako morale razmisliti o napotitvi vojakov na Grenlandijo, če bi Danska zaprosila za pomoč.

Po oceni danskega vojaškega analitika ti vojaki ne bi mogli zaustaviti ameriške invazije, lahko pa bi delovali odvračalno.

"Tudi tako lahko ustvariš učinek odvračanja s fizično prisotnostjo na terenu, tako bi ameriško vojsko prisilili, da uporabi silo ali se umakne. A takšna strategija ima visoko ceno, saj bi lahko vojaški spopad terjal številne smrtne žrtve," je še dodal.