Evropejci na vlaku smrti: "Tvegamo, da bomo postali opomba v zgodovini"

Pred napovedanim srečanjem med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek na Aljaski je eden od evropskih diplomatov, ki ni želel biti imenovan, za CNN povedal: "Tvegamo, da bomo postali opomba v zgodovini."

Evropejci so zaskrbljeni, saj je zelo malo znanega o tem, kaj je Kremelj predlagal, da bi ustavil vojno v Ukrajini. Putin ni razkril nobenih natančnejših podrobnosti, prav tako ameriški odposlanec Steve Witkoff po srečanju z njim preteklo sredo ni podal nobenih izjav.

Nekaj bomo dobili nazaj, nekaj bomo zamenjali

Trump je po obisku Witkoffa v Moskvi povedal: "To je zelo zapleteno. Nekaj bomo dobili nazaj, nekaj bomo zamenjali. Nekaj bo zamenjav ozemelj, kar bo koristilo obema stranema."

Evropejci menijo, da je takšen izid zelo malo verjeten. Nobenih znakov ni, da bi Putin popustil pri svojih ozemeljskih zahtevah ali tem, da bi Ukrajina ostala brez varnostnih zagotovil in z omejenim vojaškim potencialom, piše CNN.

V Parizu, Berlinu in Londonu nimajo občutka, da bi trenutna ameriška administracija resnično skrbela za obrambo mednarodnih meja, kar Evropejce zelo skrbi, je za CNN dejal diplomat.

Putin naj bi zahteval umik sil iz regije Doneck

Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in EU so v soboto podale skupno izjavo, v kateri so ponovile, da ostajajo zavezane načelu, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Poljska in Finska sta prav tako podprli to izjavo.

Po podatkih Inštituta za preučevanje vojne (angl. Institute for the Study of War, ISW) je ameriška administracija od 6. avgusta štirikrat spremenila opis ruskih zahtev po premirju. Ena stvar pa je skupna vsem različicam: Putin bo zahteval, da se ukrajinske sile umaknejo z vseh delov regije Doneck, ki jih še vedno obvladujejo, vključno z večjimi mesti, kot so Slovjansk, Kramatorsk in Kostjantinivka.

"Če bi se Ukrajina strinjala s to zahtevo, bi morala zapustiti svoj obrambni pas, ki je ključnega pomena za zaščito regije, kar bi jo izpostavilo nadaljnjim napadom," so opozorili pri omenjenem inštitutu.

Vzporednice z münchenskim sporazumom iz leta 1938

Mick Ryan, avstralski general in analitik, je v nedeljo dejal, da Ukrajina bolj kot kdorkoli razume, da bi bila predaja ozemlja le odskočna deska za prihodnjo rusko agresijo.

Vzporednice z münchenskim sporazumom iz leta 1938 med britanskim premierjem Nevillom Chamberlainom in Adolfom Hitlerjem so jasne, piše CNN. Potem ko so nacisti napadli Češkoslovaško, je Chamberlain še vedno trdil, da ga je Hitler prepričal, da to ne bo vplivalo na prihodnje teritorialne zahteve.

Ni pa jasno, ali bo Putin vztrajal pri svoji zahtevi, da Rusija dobi tudi nadzor nad Hersonom in Zaporožjem, katerih prestolnici sta še vedno v rokah Ukrajine, ali pa bo sprejel dogovor o zamrznitvi bojišč v teh regijah.

Premirje kot pogoj za pogajanja o ozemljih?

Prav tako ni jasno, ali bo Putin zahteval priznanje suverenosti Rusije nad Krimom in kaj bi v tem primeru lahko ponudil v zameno. Zelenski je že opozoril, da ukrajinska ustava prepoveduje, da bi se država odrekla delu ozemlja.

Evropejci pred sestankom Trumpa in Putina pričakujejo, da bo premirje pogoj za pogajanja o ozemljih. "Trenutna kontaktna linija bi morala biti izhodišče za pogajanja," so dejali evropski voditelji.

Še ena neznanka je, ali bo Kremelj sprejel evropske "garancijske sile", ki bi zagotavljale premirje. Za zdaj vse kaže, da ne bo dovolil, da katerakoli članica Nata sodeluje v teh silah.

Evropski voditelji so poudarili, da so potrebna trdna in verodostojna varnostna zagotovila, ki bodo omogočila Ukrajini, da učinkovito brani svojo suverenost in teritorialno celovitost.

A izkušnje kažejo, da Evropejci morda zaman računajo, da bodo z laskanjem in miritvijo razmer pridobili Trumpovo naklonjenost.

Evropejci na vlaku smrti Trumpove administracije

"Od njegove inavguracije so Evropejci ves čas na 'vlaku smrti' Trumpove administracije – nanj so se povzpeli, se pripeli z varnostnimi pasovi in kričali od strahu, ni pa jim uspelo izstopiti," je komentiral Rym Momtaz iz fundacije Carnegie Endowment for International Peace, neodvisnega ameriškega raziskovalnega inštituta, ki se osredotoča na spodbujanje globalne varnosti, reševanje konfliktov in mednarodno sodelovanje.

Ker niso razvili strateške neodvisnosti od ameriške politike, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron že dolgo opozarjal, zdaj plačujejo ceno.

Čeprav želijo podpreti Ukrajino, so Evropejci omejeni na ugibanje, kaj bi se lahko dogovorili brez njihovega neposrednega vpliva.

Impulzi, besedni izpadi, nenadni premiki in želja po Nobelovi nagradi

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je dejala, da mora vsak dogovor med ZDA in Rusijo vključevati tako Ukrajino kot EU, saj gre za vprašanje varnosti Ukrajine in celotne Evrope.

Za Ryana, nekdanjega avstralskega generala, je evropska dilema še bolj zapletena, ker ZDA nimajo jasne strategije glede Ukrajine.

"Obstajajo samo impulzi, besedni izpadi na družbenih omrežjih, nenadni premiki v usmeritvi in temeljna želja Trumpa po Nobelovi nagradi za mir," je zaključil Ryan.