Evropska komisarka: "Okrepiti moramo napore za vračanje ljudi v države izvora"

Streljanje v Bruslju (Foto: PROFIMEDIA)

Po ponedeljkovem terorističnem napadu, ko je napadalec tunizijskega rodu, ki ni imel dovoljenja za bivanje v EU, sredi Bruslja do smrti ustrelil švedska državljana, se je evropska komisarka za notranje zadeve zavzela za okrepitev vračanja posameznikov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v EU.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je po ponedeljkovem terorističnem napadu v Bruslju zavzela za okrepitev vračanja posameznikov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v EU, v države izvora. Domnevni napadalec je namreč v Belgiji bival nezakonito. O tem bo v četrtek govorila tudi z notranjimi ministri EU, je napovedala.

Komisarka je spomnila, da so belgijske oblasti domnevnemu napadalcu Abdesalemu L., ki je v ponedeljek zvečer ubil dva švedska državljana, izdale odločbo o vrnitvi, tako da je v Belgiji več let bival nezakonito. “Mislim, da moramo okrepiti napore za vračanje ljudi v države izvora,” je povedala na novinarski konferenci v Bruslju.

Pojasnila je, da lahko v skladu s trenutno veljavno zakonodajo države članice odločijo o tem, ali bodo posameznika, ki predstavlja varnostno tveganje, vrnile v državo izvora. Zakonodajni predlog, ki ga je komisija predstavila v okviru pakta o migracijah in azilu, pa predvideva, da bi to morale storiti takoj po zavrnitvi prošnje za bivanje.

“Ne potrebujemo več dokazov, da so bili ti predlogi ustrezni”

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas je ob tem poudaril, da sta tako bruseljski napadalec, kot tudi napadalec, ki je na srednji šoli v Franciji do smrti zabodel profesorja, predstavljala varnostno tveganje.

“Ne potrebujemo več dokazov, da so bili ti predlogi ustrezni in da bi jih bilo treba sprejeti že včeraj,” je povedal o predlogu direktive o vračanju.

To je sicer po besedah komisarke še edini zakonodajni predlog iz migracijskega pakta, o katerem ena od institucij še ni sprejela pogajalskega izhodišča. Izrazila je upanje, da bo Evropski parlament to storil in da se bodo lahko pogajanja s Svetom EU začela čim prej.

Oba sta se strinjala, da ni dovolj zgolj zakonodaja, ampak je pomembno tudi njeno izvajanje. Komisija je v ta namen marca predstavila smernice za boljše usklajevanje med članicami pri vračanju prebežnikov, ki po navedbah komisarke prinašajo rezultate.

Države članice EU sicer na leto izdajo približno 400.000 odločb o vrnitvi, pri čemer so letos v države izvora vrnile okoli 65.000 ljudi, je še povedala Johansson.

Glede povečanja teroristične grožnje spričo zadnjih napadov pa je Johansson dejala, da ta v EU ostaja visoka, pri čemer bi se lahko še zvišala, zato pozorno spremljajo razmere. Opozorila je tudi na spremembo vzorcev pri napadih, saj jih več izvajajo t. i. volki samotarji, vse več pa je tudi radikalizacije prek spleta.

Danes je tudi Slovenija zaradi terorizma dvignila oceno ogroženosti.