Menu Item
Evropska komisija je predstavila predloge, s katerimi želi ublažiti nezadovoljstvo kmetov. Predlagajo podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto, hkrati pa predlagajo tudi varnostne mehanizme. Evropskim kmetom želijo priti nasproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike.
Bruselj je predstavil predloge, s katerimi želi odgovoriti na nezadovoljstvo kmetov. V predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine je vključila mehanizem, ki bi omogočil ukrepanje v primeru negativnega vpliva določenih kmetijskih izdelkov na trge v EU. Predlaga pa tudi določena odstopanja od pravil glede obdelave zemlje.
Evropska komisija je predstavila predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto do začetka junija 2025. “To ostaja ključno za podporo Ukrajini v teh prelomnih trenutkih vojne. Trgovinski ukrepi prinašajo konkretne koristi za številne ukrajinske izvozne sektorje,” je ob predstaviti povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.
Poudaril je, da se obenem zavedajo skrbi, ki so jih izrazile nekatere države članice in predstavniki evropskega kmetijstva glede uvoza nekaterih proizvodov. “Čeprav naš nadzor ni pokazal negativnega vpliva na celoten evropski trg, pa se zavedamo, da ima lahko uvoz iz Ukrajine bolj lokalno omejen negativen vpliv,” je dejal Schinas.
Zato v okviru podaljšanja komisija predlaga dva varnostna mehanizma. Prvi bi veljal za vse proizvode, za katere velja odprava carin. Omogočil bi hitro ukrepanje, če bi se pokazal negativen vpliv na trg ene ali več držav članic. Za perutnino, jajca in sladkor pa je predvidena t. i. zasilna zavora. Če bi uvoz teh proizvodov presegel povprečje v letih 2022 in 2023, bi samodejno znova uvedli carine.
“Prepričan sem, da s tem odgovarjamo na določene skrbi deležnikov in da bomo zaščitili njihove interese, če bo treba,” je povedal podpredsednik Schinas. Zagotovil je, da bodo imele članice po novem večjo vlogo pri odločanju o uvedbi teh ukrepov. Končno odločitev bo še naprej sprejemala komisija, se bo pa pred tem posvetovala s članicami.
Kmetje med drugim zahtevajo odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev
Komisija pa želi evropskim kmetom, ki se soočajo s različnimi težavami, priti naproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, a bi bili še naprej upravičeni do podpore iz skupne kmetijske politike.
Bruselj pa želi evropskim kmetom, ki se soočajo z različnimi težavami, priti naproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bi bili še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike.
Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha. V letošnjem letu bi lahko namesto tega sedem odstotkov ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.
Zdaj bodo o predlogu za odstopanje od pravil glasovale države članice, nakar bo komisija uradno sprejela pravila, ki bodo veljala za celotno letošnje leto. Članice bodo sicer same odločile, ali bodo to možnost omogočile kmetom.
“Ko se tako velik gospodarski sektor, kot je kmetijski ali agroživilski, znajde v težavah, moramo stati ob strani. Moramo prisluhniti, sodelovati s kmetijskimi skupnostmi in skupaj poiskati najboljše možne rešitve,” je povedal izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič.
Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so številne evropske države zajeli protesti kmetov, med drugim Nemčijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kmete na vzhodu EU je medtem na ulice pognala tudi po njihovem mnenju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.
Kmetje napovedujejo, da se bodo zbrali tudi ob četrtkovem vrhu voditeljev držav članic unije v Bruslju.
Kmetje po Evropi ne popuščajo
Kmetje po Evropi pa medtem ne popuščajo in stopnjujejo pritisk. V Franciji so se kmetje danes s konvojem traktorjev še bolj približali Parizu, Lyonu in drugim pomembnim mestom. Posredovala je policija, pri čemer so mnogi kmetje njena opozorila ignorirali. Kot je sporočila francoska policija, so jih 18 pridržali, ko so skušali blokirati veleprodajno živilsko tržnico Rungis južno od Pariza, ki velja za ključno vozlišče za distribucijo hrane za 12 milijonov prebivalcev prestolnice.
V priporu naj bi jih bilo še 15. Policija je sicer konvoj od 200 do 300 traktorjev, ki je krenil z jugozahoda države, zadržala stran od tržnice, iz previdnosti so na kraj dogajanja napotili oklepna vozila. Policijske enote so bile razporejene tudi vzdolž avtoceste, ki vodi do Rungisa, okoli tržnice pa so bile postavljene policijske nadzorne točke.
V Grčiji so medtem kmetje danes blokirali najpomembnejšo avtocesto v državi, ki povezuje Atene in Solun. Do kdaj bodo vztrajali z blokado, postavljeno približno 150 kilometrov severno od Aten, ni jasno. Načrt naj bi bil paralizirati Solun, kjer je med četrtkom in nedeljo napovedan največji grški kmetijski sejem Agrotica. V preteklih dneh so sicer začasno blokirali tudi najpomembnejši mejni prehod s Turčijo blizu pristaniškega mesta Aleksandropolis.
Kmečke demonstracije so danes potekale tudi v Italiji. Tudi tam so kmetje s traktorji blokirali več cest, prizadete so bile Toskana, Lombardija, Kalabrija in Sardinija. Več sto kmetov je z akcijami sporočalo, da so proti evropski kmetijski politiki, ob tem pa so se zavzeli za državne subvencije za kmete. Protestnemu gibanju so se pridružili tudi kmetje v Španiji, Nemčiji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem in Poljskem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!