Menu Item
Evropska komisija je pozvala Sodišče EU k denarni kazni za Poljsko zaradi spodkopavanja pravosodnega sistema, konkretno v povezavi z delovanjem disciplinske zbornice vrhovnega sodišča, ki ogroža neodvisnost sodnikov. Pozvala je k naložitvi dnevne kazni do uveljavitve ustreznih ukrepov. Višino denarne kazni bo določilo sodišče.
Poleg tega je komisija Poljski poslala prvi opomin v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ker ni ustrezno ukrepala za uveljavitev sodbe Sodišča EU iz julija letos, po kateri poljska zakonodaja o disciplinskih postopkih proti sodnikom ni v skladu z evropskim pravnim redom.
Obe odločitvi sta odziv na poljsko nespoštovanje odločitev Sodišča EU – poziv k denarni kazni je poskus zagotovitve spoštovanja začasne odredbe sodišča, sprejete 14. julija letos, opomin pa se nanaša na nespoštovanje končne sodbe sodišča, sprejete 15. julija letos.
Komisija je v povezavi z obema zadevama Poljski julija poslala pismo, v katerem jo je pozvala, naj sporoči vse ukrepe, sprejete za uveljavitev obeh odločitev. Poljske oblasti so odgovorile sredi avgusta, a komisije niso prepričale.
“Poljska nedavnih sodb Sodišča EU glede neodvisnosti poljskih sodnikov ni v celoti uveljavila. Na primer, disciplinska zbornica še nadaljuje nekatere dejavnosti proti sodnikom, čeprav bi jih morala v celoti ukiniti,” je izpostavila podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova.
Odziv Poljske: Gre za dejanja agresije
Kot je ocenil namestnik poljskega pravosodnega ministra Sebastian Kaleta gre za “dejanja agresije” in “nezakonit napad”.
“Evropska komisija nezakonito blokira sredstva za Poljsko in poziva k kaznim. To so dejanja agresije.”
Ob tem je omenil še Nemčijo, Španijo, Romunijo in Francijo, ki, kot je zapisal, v zadnjih dveh letih niso priznale sodb Sodišča EU.
“Pod pretvezo zakonodaje imamo opravka z agresijo nad Poljsko (…) pravosodno hibridno vojno,” pa je na Twitterju zapisal poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Dodal je, da gre za “dokaj neobičajno (…) naglico”. “Če primerjamo dejavnost in agresijo Evropske komisije do Poljske z neukrepanjem proti Nemčiji, bi jo morali tako razumeti,” je še ocenil Ziobro.
Odzvala se je tudi bivša poljska premierka in sedanja evropska poslanka Beata Szydlo, ki je v odzivu na Twitterju poziv Evropske komisije ocenila kot absurdnega in se vprašala, ali bodo poljska sodišča odvisna od volje Evropske komisije.
Sredi julija izdali začasno odredbo
Postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje v primeru poljskih pravosodnih reform, sprejetih decembra 2019, ki se nanašajo tudi na delovanje disciplinske zbornice, je komisija sprožila aprila lani. Marca letos je zadevo predala sodišču in ga zaprosila za začasno odredbo.
Začasna odredba je ukrep, ki se uporabi, če je kršitev evropske zakonodaje tako resna, da lahko čakanje na končno sodbo povzroči preveliko škodo.
Sodišče je sredi julija Poljski z začasno odredbo med drugim naložilo, naj odpravi določbe, po katerih lahko disciplinska zbornica vrhovnega sodišča odloča o odpravi imunitete ter o vprašanjih v povezavi z zaposlitvijo, socialno varnostjo in upokojevanjem vrhovnih sodnikov.
Postopek v povezavi z drugo zadevo pa je komisija sprožila aprila 2019. Tudi v tem primeru je januarja lani prosila za začasno odredbo s pozivom k ukinitvi delovanja disciplinske zbornice. Sodišče je odredbo sprejelo aprila lani, julija letos pa tudi končno sodbo, da disciplinski postopki za sodnike na Poljskem niso skladni s pravom EU.
Leta 2017 določili 100.000 evrov dnevne kazni
Poziv sodišču, naj Poljski naloži denarno kazen v primeru nespoštovanja začasne odredbe, je izreden ukrep. Komisija je po navedbah virov to storila le enkrat, leta 2017, ko je sodišče pozvala k denarni kazni za Poljsko zaradi nezakonitega sekanja drevja v pragozdu Beloveška pušča.
Takrat je sodišče določilo 100.000 evrov dnevne denarne kazni. Kolikšna bo kazen tokrat, v komisiji niso želeli ugibati. V primeru denarnih kazni zaradi nespoštovanja končnih sodb se sicer upošteva gospodarska razvitost države ter resnost in trajanje kršitve.
Komisija se sama odloči, ali bo sodišču predlagala višino denarne kazni ali ne. V tem primeru tega ni storila. Sodišče sicer predloga komisije ne upošteva vedno, odloči se lahko tudi za drugačen znesek.
Na očitke poljskih oblasti, da ne morejo spoštovati odločitev sodišča, ker da to ni v njihovi pristojnosti, v komisiji odgovarjajo, da odločitve evropskega sodišča vedno zavezujejo državo, ki mora poskrbeti za to, da jih spoštuje.
V Bruslju poudarjajo, da današnja ukrepa nista povezana z držo Poljske glede primarnosti prava EU, kar sicer prav tako pozorno spremljajo, in z ocenjevanjem poljskega načrta za okrevanje.
Če članica denarne kazni ne plača, se znesek sicer odtrga od sredstev, ki so zanjo predvidena v sklopu evropskega proračuna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!