Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt za okrepitev vojaške mobilnosti v EU, da bi se lahko ta bolje in hitreje odzvala na krize ob njenih mejah in širše. V ločenem dokumentu pa je Bruselj predstavil ukrepe za okrepitev obrambe pred kibernetskimi napadi.
“Ruska agresija na Ukrajino in zadnji kibernetski napadi so opozorilo za vse nas. Moramo okrepiti svoje zmogljivosti za obrambo samih sebe in tudi za obrambo svojih vrednot,” je ob predstavitvi dokumentov povedala izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager.
Vojna v Ukrajini je po njenih besedah pokazala, da še vedno obstajajo administrativna in infrastrukturna ozka grla, ki lahko ogrozijo našo varnost. Poleg tega je meja med civilnim in vojaškim vse bolj zabrisana. Ruska agresija pa je pokazala še, da lahko komisija stori še veliko na področju obrambe, ki je sicer v pristojnosti članic.
Vestager je poudarila, da na teh lekcijah iz ruske agresije na Ukrajino temeljita danes predstavljena akcijski načrt za vojaško mobilnost in dokument o kibernetski obrambi.
Akcijski načrt, ki vključuje 30 ukrepov, je nadgradnja prvega tovrstnega načrta iz leta 2018. Posodobljeni načrt pokriva obdobje do leta 2026 in je namenjen predvsem temu, da bi našli morebitne pomanjkljivosti na civilni infrastrukturi in ukrepanje usmerili v njihovo odpravo.
“Naše sisteme mobilnosti moramo prilagoditi, da bodo lahko naše vojske hitro premestile svoje vojaške zmogljivosti. Za našo obrambo je ključno, da lahko vojake in opremo hitro premestijo z enega na drugi konec Evropske unije, pa tudi na naše zunanje meje in izven njih,” je povedal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Zato moramo zagotoviti, da bodo mostovi, predori, ceste in železnice omogočale transport vojaške opreme, je dejal.
Načrt predvideva digitalizacijo administrativnih carinskih postopkov in sistemov vojaške mobilnosti. Poleg tega vključuje ukrepe za zaščito transportne infrastrukture pred kibernetskimi napadi in drugimi hibridnimi grožnjami.
Načrt prav tako vključuje okrepitev sodelovanja z zvezo Nato in drugimi ključnimi partnerji, kot so ZDA, Kanada in Norveška. Namen načrta pa je izboljšati tudi povezljivost in dialog z regionalnimi partnerji in državami, vključenimi v širitveno politiko EU. Med temi so Ukrajina, Moldavija in države Zahodnega Balkana.
Izvajanju načrta bo po besedah podpredsednice Vestager namenjenih okoli 300 milijonov evrov iz različnih evropskih instrumentov, k čemur bodo članice prispevala še lastna sredstva.
Komisija in visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko sta danes predstavila tudi dokument o politiki EU na področju kibernetske obrambe. Namen dokumenta je okrepiti zmogljivosti unije na tem področju ter izboljšati sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi akterji.
Za izboljšanje sodelovanja med vojaškimi akterji komisija predlaga vzpostavitev centra EU za usklajevanje na področju kibernetske obrambe, prek katerega bo potekalo zbiranje, analiza in deljenje informacij, je pojasnil Borrell.
EU namerava okrepiti tudi mehanizme za sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi akterji s področja kibernetske obrambe. Te mehanizme in evropske sklade lahko članice izkoristijo tudi za povečanje naložb v vojaške zmogljivosti za obrambo pred kibernetskimi napadi, poziva Bruselj.
Oba dokumenta sicer izhajata iz strateškega kompasa EU, ki so ga marca potrdili voditelji držav članic. V njem je opisana vizija obrambnega razvoja unije v prihodnjem desetletju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!