Evropski poslanci so v Strasbourgu potrdili resolucijo, ki poziva k ukrepanju v okviru postopka proti Madžarski. Če bodo ugotovili, da država krši evropske vrednote, ji lahko skladno s 7. členom pogodbe o EU odvzamejo več pravic, tudi glasovalno. V kabinetu premierja Roberta Goloba so glede tega dejali, da si Slovenija ne želi odvzema pravic katerikoli državi, a hkrati EU ne more biti talka ene članice.
Evropske poslance na zasedanju ta teden zaposluje Madžarska. Predvsem jih je razburila odločitev Bruslja o odmrznitvi 10,2 milijarde evrov večinoma kohezijskih sredstev za Madžarsko, saj da država ne spoštuje evropskih vrednot.
Danes so tako poslanci glasovali o resoluciji, ki poziva k ukrepanju v okviru postopka proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici. Natančneje: omenjeni člen pogodbe predvideva, da lahko Evropski svet, v katerem so voditelji držav članic, na predlog tretjine članic ali komisije in po odobritvi parlamenta soglasno ugotovi obstoj kršitev evropskih vrednot s strani posamezne države. Ob sprejetju te ugotovitve lahko nato Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki članic, s kvalificirano večino zamrzne nekatere njene pravice, vključno z glasovalnimi.
Resolucijo so s 345 glasovi za in 104 proti potrdili, 28 poslancev je bilo vzdržanih. Evropsko komisijo so pozvali, naj znova preuči odločitev glede odmrznitve sredstev. Evropski parlament odboru za pravne zadeve nalaga, naj med drugim zaprosi za analizo pravne službe Evropskega parlamenta, da bi lahko pred Sodiščem EU preverili zakonitost odločitve Bruslja o odmrznitvi sredstev Madžarski. Parlament je ob tem opozoril na možnost uporabe različnih pravnih in političnih ukrepov, če komisija kljub neizpolnjevanju pogojev izplača sredstva.
O tem so že v sredo razpravljali s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki jim je zagotovila, da je Madžarska izpolnila vse pogoje za izplačilo 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Poudarila je, da bo okoli 20 milijard evrov evropskih sredstev, do katerih Budimpešta še nima dostopa, sproščenih, ko bo izpolnila vse pogoje.
V danes sprejeti resoluciji se sicer evropski poslanci sprašujejo še, ali je Madžarska sposobna verodostojno opraviti nalogo predsedovanja Svetu EU, ki jo čaka v drugi polovici leta.
Večina slovenskih evroposlancev za ukrepanje proti Madžarski, Zver in Tomc proti
Slovenski evroposlanci so danes v Strasbourgu različno glasovali o resoluciji, v kateri je Evropski parlament pozval k ukrepanju proti Madžarski v okviru 7. člena Pogodbe o EU. Ljudmila Novak, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Milan Brglez in Matjaž Nemec so jo podprli, Milan Zver in Romana Tomc sta glasovala proti, Franc Bogovič pa se je vzdržal.
“Resolucije o Madžarski nisem podprl, ker so politični napadi na Madžarsko v zadnjih letih postali stalnica evropskih institucij. Večkrat sem že dejal, da je instrument vladavine prava orodje v rokah levice, ki ga spretno uporablja za napade na politične nasprotnike. Seveda se ti napadi intenzivirajo takrat, ko so volitve pred vrati,” je v odzivu za STA svoj glas proti utemeljil član Evropske ljudske stranke Zver (EPP/SDS).
Proti je glasovala tudi njegova strankarska kolegica Romana Tomc. Resoluciji je v največji politični skupini v Evropskem parlamentu nasprotovala samo še poslanka Miriam Lexmann iz Slovaške.
Bogovič (EPP/SLS) se je medtem glasovanja vzdržal. Za STA je pojasnil, da se strinja z danes objavljenim stališčem kabineta premierja Roberta Goloba. “Vsako dodatno zaostrovanje situacije bi bilo slab scenarij, tako za EU kot za Madžarsko. Odvzemanje pravic katerikoli državi ne more biti dobra popotnica ali podlaga za prihodnje iskanje rešitev. Najboljša in najbolj preudarna možnost je pogovor in dogovor,” je zapisal. Glasovanja se je sicer vzdržalo osem članov EPP, vsi ostali prisotni člani pa so glasovali za resolucijo. Med slednjimi je bila tudi Ljudmila Novak (NSi).
Nemec: “Zavračam igro izsiljevanja madžarskega premierja”
Resolucijo sta prav tako podprla slovenska evroposlanca iz vrst socialistov in demokratov Brglez in Nemec. Brglez se je za podporo odločil, ker parlament v njej zahteva, da Sodišče EU pregleda zakonitost sklepa komisije o odmrznitvi sredstev. V utemeljitvi je posvaril tudi pred tem, da bi lahko madžarski premier Viktor Orban začasno prevzel vodenje Evropskega sveta.
“Podprl sem resolucijo o Madžarski, saj zavračam igro izsiljevanja madžarskega premierja (Viktorja Orbana) in popuščanja predsednice komisije (Ursule von der Leyen) v zameno za napredek Ukrajine na njeni evropski poti. Orban je za talko vzel celotno EU na zadnjem zasedanju voditeljev, od komisije pa je izsilil deblokado, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji,” je sporočil Nemec (S&D/SD).
Podobno je svoj glas za utemeljil evropski poslanec iz vrst liberalcev Grošelj (Renew/Svoboda). Za podporo se je odločil, ker Evropska komisija sredstev ni sprostila na podlagi izboljšanja razmer na področju vladavine na Madžarskem, ampak je to naredila samovoljno in zaradi madžarskega izsiljevanja pri zunanjepolitičnih temah.
“Madžarska je pod vodstvom Viktorja Orbana postala avtoritarna država, kjer si je njegova vladajoča stranka politično povsem podredila vse veje oblasti, ob tem pa poskuša z represivnimi metodami utišati vse kritične glasove, s s korupcijo prepletenimi mrežami pa vzdržuje sistem, ki ugaša vse luči demokracije,” je medtem zapisala Grošljeva strankarska kolegica Joveva.
Golob: Zaostrovanje je slab scenarij za EU in Madžarsko
V kabinetu premierja zaostrovanje situacije vidijo kot slab scenarij tako za EU kot za Madžarsko. “Odvzema pravic katerikoli državi si ne želimo, a hkrati celotna EU ne more biti talec ene države članice, Madžarske ali katerekoli druge. Najboljša opcija je pogovor in dogovor, ni pa to edina opcija,” so zapisali.
Kot so še poudarili, je Madžarska naša soseda, s katero imamo vzpostavljeno dobrososedsko sodelovanje in razvito gospodarsko menjavo. Priznavajo pa, da pri sodelovanju znotraj EU občasno prihaja do razlik in razhajanj med večino držav članic in Madžarsko glede temeljnih vrednot.
“Za pomoč Ukrajine niso potrebne radikalne poteze”
V kabinetu premierja so prepričani, da pri iskanju rešitve za pomoč Ukrajini zagotovo niso potrebne nobene radikalne poteze, saj da je bil možen kompromis oz. “plan B” omenjen že na decembrskem vrhu.
“Prepričani smo, da bo rešitev za pomoč Ukrajini dosežena,” so zapisali in kot najučinkovitejšo in najbolj predvidljivo rešitev za pravočasno zagotovitev finančne pomoči Ukrajini izpostavili dogovor vseh držav članic za obdobje do konca trenutnega finančnega okvira.
Pri obeh vprašanjih je Slovenija po navedbah kabineta trdno na stališču, da je treba spoštovati človekove pravice in vladavino prava. “Želimo si, da bi se našel način za vzpostavitev konstruktivnega dialoga glede vseh vprašanj,” so zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje