Menu Item
Ministri za energetiko članic EU so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro, so za STA potrdili viri pri EU. Češki minister za industrijo Jozef Sikela je poudaril, da to ni fiksno določena zgornja meja. Veljati bo začel 15. februarja 2023.
Ministri za energetiko, med njimi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer, so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro, so za STA potrdili viri pri EU. Druge podrobnosti dogovora za zdaj še niso znane. Mehanizem je Evropska komisija predlagala novembra, o njem pa so pred tem razpravljali že na dveh zasedanjih. Nazadnje so se sestali pretekli torek, ko jim ni uspelo doseči dogovora.
Mehanizem se bo glede na današnji dogovor sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na globalnih trgih, so sporočili viri.
Sprožil se bo, ko bo cena na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF tri delovne dni zapored presegala to vrednost. Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na globalnih trgih. Veljati bo začel 15. februarja 2023.
Zgornja meja po besedah češkega ministra za industrijo Sikele ni kapica, tako da bo šla lahko cena plina tudi nad 180 evrov. Do tega bo prišlo, če bo cena LNG na globalnih trgih višja od 145 evrov. Vendar pa ne bo smela biti višja od dejanske cene LNG plus 35 evrov.
“To ni fiksna kapica, ampak dinamična. Rad bi poudaril, da pri tem predlogu ni nikoli šlo za raven cenovne kapice,” je povedal Jozef Sikela.
Nasprotovala le Madžarska
Članice so politični dogovor potrdile s kvalificirano večino. Po neuradnih informacijah mu je nasprotovala le Madžarska, Nizozemska in Avstrija pa sta se vzdržali. Nemčija, ki je bila med najostrejšimi nasprotnicami omejevanja cen plina, in vse ostale članice pa so predlog podprle.
Zdaj ga bodo morale uradno potrditi še po pisnem postopku.
Novembrski dogovor ni zadovoljil članice
Evropska komisija je predlog mehanizma predstavila sredi novembra. Predvideval je, da bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.
A države članice s predlogom niso bile zadovoljne, en tabor, vključno s Slovenijo, je menil, da je zgornja omejitev previsoka, drugi pa se je zavzemal za več varovalk, ki bi zagotavljale nemoteno oskrbo s plinom.
Današnje zasedanje ministrov za energetiko je že tretje o tem predlogu. Pretekli teden so jih tudi voditelji EU na vrhu v Bruslju pozvali, naj danes dosežejo dogovor.
Moskva je v prvem odzivu na današnjo odločitev EU sporočila, da je omejevanje cen nesprejemljivo. “To je kršenje tržnega določanja cen,” je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kaj bo posledica kapice?
Trenutna tržna cena plina se giblje pri 120 evrih za MWh, naloga mehanizma pa bo preprečiti enormne dvige cen, kot smo jih videli v avgustu, ko se je cena plina povzpela tudi prek 200 evrov za MWh. V nekaterih državah iz plina še vedno proizvedejo tudi pomemben delež električne energije. Na trgih vršne električne energije se cene določajo na podlagi mejnih cen proizvodnje energije, posledično cene določajo plinske elektrarne. Ko so se cene plina poleti močno dvignile, so jim zato sledile tudi cene energije, te so presegle celo tisoč evrov za MWh.
Slovenija pri dogovoru o omejevanju cen plina izpolnila svoje cilje
Slovenija je zadovoljna z dogovorom o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina, saj bo veljal za vse terminske pogodbe do enega leta in za vse regionalne plinske borze, je ob robu zasedanja povedal slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. To sta bili tudi glavni zahtevi Slovenije v pogajanjih. Države se niso strinjale predvsem pri višini cene mesečnih terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki bi po predlogu Komisije znašala 275 evrov na megavatno uro. Slovenija je zastopala stališče, da je dogovor mogoče najti med 160 in 220 evri.
“Lahko smo izjemno zadovoljni. Evropski ministri za energijo smo ponovno dokazali, da so dogovori možni. Upam, da bodo našim odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah. Mislim, da smo sklenili zdrav kompromis,” je po koncu zasedanja dejal minister Kumer.
Slovenija je po ministrovih besedah zadovoljna z doseženim dogovorom, saj bo mehanizem veljal za vse terminske pogodbe za plin do enega leta. Prav tako pa bo poleg za nizozemsko vozlišče TTF veljal tudi za vse druge regionalne borze.
Evropska komisija pa bo danes ministrom predstavila tudi prve ideje glede reforme zasnove delovanja trga elektrike, ki jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala konec avgusta. Konkreten predlog naj bi pripravila v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje