Evropski mehanizem za omejitev cen zemeljskega plina, tako imenovana kapica, po mesecih usklajevanj še naprej deli članice Evropske unije (EU). Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, se namreč tudi danes niso uspeli dogovoriti o mehanizmu za omejevanje cen. Podpornice kapice – tudi Slovenija – so se že pred zasedanjem ministrov v Bruslju zavzemale za bistveno znižanje meje za aktivacijo kapice, njene nasprotnice pa za zdaj ne odstopajo od svojih stališč, da lahko tak ukrep ogrozi varnost dobav in finančno stabilnost. Na to med drugim opozarja tudi Evropska centralna banka (ECB), pred začetkom današnjega zasedanja pa so se tako iz ust ministrov vrstili pozivi, da se najde najboljši možen kompromis.
Sredi oktobra so se evropski voditelji dogovorili za pripravo predloga za omejevanje cen plina, kar pa se je v praksi izkazalo za težko nalogo. Evropska komisija je pred dvema tednoma naposled predlagala mehanizem, s katerim bi zgornjo mejo na nizozemskem trgovalnem vozlišču (TTF) postavili pri 275 evrih na megavatno uro (MWh), če bi borzna cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
O mehanizmu so se na današnjem izrednem zasedanju razpravljali ministri držav člani EU, pristojni za energetiko, vendar pa do dogovora ni prišlo, je po zasedanju povedal slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer. Poudaril je, da so sicer dosegli velik napredek, a dogovora še ni. O tem bodo zdaj v četrtek predvidoma razpravljali voditelji EU.
Podpornice kapice želijo več
Nekateri so se konec novembra na predlog Evropske komisije odzvali z oceno, da je predlog videti kot šala, ker je kapica postavljena na previsoki ravni (cena plina je trenutno pri 140 evrih za MWh). Vlada Roberta Goloba je prejšnji teden potrdila uradno stališče Slovenije do mehanizma. To pravi, da osnovni predlog Evropske komisije ne bi imel realnega vpliva in ne bi zamejil visokih cen plina.
V zadnjih tednih je zato v javnosti zakrožilo več predlogov izboljšav. Češko predsedstvo Svetu EU je najprej predlagalo znižanje meje za aktivacijo mehanizma na 264 evrov za MWh, pred dnevi pa nov predlog, po katerem bi se mehanizem aktiviral že, če bi cena pet dni presegala 220 evrov ter če bi bila obenem za vsaj 35 evrov višja od referenčne cene za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
A včeraj je Politico poročal, da skoraj polovici članic tudi to ni dovolj. Predlog, ki ga podpira 12 držav (Belgija, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Italija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija) gre v smeri, da bi se mehanizem aktiviral že pri 160 evrih za MWh, kar je že precej bližje trenutnim tržnim cenam (140 evrov za MWh). Med podpisnicami ni Francije, ki je do prejšnjega tedna zagovarjala kapico, nato pa opozorila na turbulence, ki bi jih ukrep lahko povzročil na finančnih trgih. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prejšnji teden v Tirani dejal, da kapica ne sme biti postavljena prenizko, saj lahko ogrozi varnost dobav.
Poleg znižanja mejne vrednosti mehanizma predlagateljice želijo, da bi ta veljal za vse izvedene finančne instrumente za trgovanje s plinom, ne zgolj za tiste z enomesečno dospelostjo na blago. A Politico.eu poroča, da je to za nasprotnice kapice, med katerimi so Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Estonija, Luksemburg, povsem nesprejemljivo.
Nasprotnice kapice že od začetka razprave nasprotujejo takemu posegu na trg v strahu, da bi ukrep lahko vplival na zmanjšanje količine plina v EU. Omejitev cen bi lahko negativno vplivala predvsem na dobave LNG, ki je letos postal pomemben del plinske oskrbe EU. Če bi kapico postavili prenizko, bi lahko dobavitelji tankerje preusmerili proti Aziji. To v stališčih in dokumentih redno opozarja tudi Bruselj, nekateri v tem vidijo razlog, da je meja za aktivacijo mehanizma v osnovnem predlogu komisije postavljena relativno visoko.
Reuters poroča, da ima tako skupina zagovornic kot tudi nasprotnic kapice dovolj glasov, da lahko blokira dogovor.
Golob: Bolj odločni bomo morali biti, Kumer: Velik napredek, dogovora še ni
Premier Golob je danes nagovoril poslance Evropskega parlamenta in se zavzel za odločnejše ukrepanje na evropskem nivoju.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Ta teden bo ključnega pomena, ali se bomo ustrezno in odločno soočili z visokimi cenami energentov. Bolj odločni bomo morali biti, če bomo želeli zamejiti naraščajoče cene." pic.twitter.com/axuPTPHw3j
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 13, 2022
Slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer pa je po zasedanju ministrov poudaril, da so sicer dosegli velik napredek, a dogovora še ni. “Narejen je bil zelo velik napredek. Nismo še na cilju, lahko pa rečem, da smo zelo blizu cilja,” je glede pogovorov o mehanizmu za omejevanje cen plina povedal Kumer.
Nesoglasja ostajajo predvsem pri višini omejitve cene, pri čemer Slovenija meni, da je dogovor mogoče najti na območju med 160 in 220 evri, je dejal minister.
Zadnji kompromisni predlog predvideva, da bi se mehanizem sprožil, če bi razlika glede na globalne cene znašala 35 evrov, saj bi s tem še vedno zagotavljali zanesljivost oskrbe s plinom. Slovenija se s tem strinja, zadovoljna pa je tudi s pogojem, da bi se mehanizem sprožil, če bi cena tri dni presegala določeno vrednost.
Po ministrovih besedah je slovenski delegaciji danes uspelo doseči to, da omejevanje cen ne bi veljalo samo za terminske pogodbe za en mesec in tri mesece, ampak tudi za pogodbe za eno leto. Drugi cilj Slovenije, ki je omejevanje cen plina na vseh regionalnih borzah in ne samo na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, pa še ni izpolnjen. Vendar pa zelo dobro kaže, je dejal Kumer.
O mehanizmu bodo zdaj v četrtek na vrhu predvidoma razpravljali voditelji EU, v ponedeljek pa se bodo na novem zasedanju sestali ministri za energetiko.
“Verjamem, da bo čez dva dni Evropski svet dal dodatne, bolj ozke usmeritve, ki jih bomo morali mi seveda upoštevati pri končnem dogovoru v ponedeljek,” je še povedal slovenski infrastrukturni minister. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor v ponedeljek dosežen.
Kaj so ministri povedali ob prihodu na zasedanje?
Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je pred zasedanjem dejala, da bodo “vsaj poskušali” doseči širše soglasje o tehničnih parametrih mehanizma, to pa bo odvisno od pripravljenosti ministrov za kompromise.
Francoska ministrica Agnes Pannier-Runacher se je pred zasedanjem nadejala težke razprave. “Francija je tu, da pomaga doseči dogovor o še enem ukrepu, s katerim bi pomagali evropskemu potrošniku in industriji. Zasledujemo pa tri enakovredne cilje: ohranjanje varnosti dobav, zaščita podjetij in stabilizacija finančnih trgov. Zavzemali se bomo za najboljši možen kompromis.”
Grški minister Konstantinos Skrekas, ki je skupaj s Slovenijo v skupini podpornic kapice, je prepričan, da zmanjkuje časa: “Čas za posvetovanja se je iztekel. Evropejci so v agoniji, evropska podjetja se zapirajo, Bruselj pa po nepotrebnem debatira. Prevzeti moramo odgovornost in se nemudoma dogovoriti o mehanizmu in solidarnosti.”
Češki minister Jozef Sikela je ob prihodu pred medije citiral nemškega Konrada Adenauerja, ki je leta 1967, dva meseca pred smrtjo, v nagovoru Evropi dejal: “Če najboljša možna rešitev ne bo mogoča, mora biti sprejeta druga ai treta najboljša. Če vsi ne sodelujejo, naj vsaj tisti, ki so pripravljeni.” Zavzel se je za rešitev, ki bi preprečila ponovitev poletnega skoka cen na borzah. “Evropa ne sme izgubljati časa. Prebivalci in podjetja od nas pričakujejo rešitev. Razumem skrbi članic, tistih, ki želijo omejitev, a tudi tistih, ki se bojijo posledic, denimo morebitnega pomanjkanja plina v Evropi. Zadnje dni smo delali dan in noč in močno verjamem, da imamo predlog, ki je sprejemljiv za vse. Zdaj je le na ministrih da pokažejo, ali so pripravljeni sprejeti rešitev ali ne.” Češka je trenutno predsedujoča Svetu EU.
Avstrijska ministrica Leonora Gewessler je dejala, da na današnji sestanek prihaja z nekaj dvomi, saj je bilo zadnje dni premalo aktivnosti. “Vprašanje je, kako danes narediti korak naprej. Moje glavno sporočilo kolegom pa bo, da imamo predloge regulacije, o katerih imamo zadostno stopnjo soglasja, vemo tudi, da lahko vplivajo na cene in jih znižajo. Govorim o skupnih nabavah plina in ukrepih za pospešitev izdajanja dovoljenj za obnovljive vire energije. Danes ne smemo oditi praznih rok, moramo sprejeti ukrepe, za katere imamo politični dogovor in so trenutno talec drugih ukrepov, kjer se kompromis zdi bolj oddaljen,” je dejala. Glede kapice pa, da ima Avstrija še veliko vprašanj, “med drugim o ceni, pri kateri bi se mehanizem aktiviral, pa tudi o načinu izhoda iz mehanizma”. Po njenem mnenju obstaja nek manevrski prostor za sklepanje kompromisov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje