
Več poslancev Evropskega parlamenta iz vrst Levice, S&D in Zelenih je v današnji razpravi o dogajanju na Bližnjem vzhodu izraelske napade v palestinski enklavi Gaza označilo za genocid, medtem ko se v drugih političnih skupinah, tudi največji EPP, s tem niso strinjali.
Današnjo razpravo Evropskega parlamenta o Gazi je zaznamovalo predvsem vprašanje, ali gre pri izraelskih napadih na Gazo za genocid ali ne.
Da gre za genocid, je menilo več članov druge največje politične skupine Socialistov in demokratov (S&D), vključno s podpredsednico Kathleen Van Brempt.
"Mednarodno pravo pomeni, da moramo ukrepati. Če si zatiskate oči pred genocidom, kršite mednarodno pravo in ste soodgovorni," je Van Brempt dejala evroposlancu desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Sanderju Smitu.
Ta je poslanskim kolegom, ki so dogajanje v gazi označili za genocid, očital antisemitizem in jih pozval, naj predstavijo dokaze za genocidno ravnanje Izraela. Ta namreč po njegovih besedah evakuira otroke iz Gaze v Italijo in omogoča dostavo pomoči na območje.

Mark Botenga iz politične skupine Levica, ki je Izrael prav tako obtožil genocida, je Smita vprašal, na katere vire se sklicuje pri zanikanju genocida. Vodja te politične skupine Manon Aubry je ob tem EU in visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas pozvala k ukrepanju proti Izraelu. Zavzela se je za prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in embargo na izvoz orožja v to državo.
"Sankcije potrebujemo takoj, potrebujemo embargo na orožje. Izrael moramo osamiti na mednarodni ravni," pa je poudaril evropski poslanec Zelenih Mounir Satouri, ki je prav tako dejal, da se v Gazi odvija genocid.
Za sankcije tako proti Izraelu kot proti pripadnikom palestinskega islamističnega gibanja Hamas pa se je zavzela evroposlanka liberalne politične skupine Renew Hilde Vautmans. Obenem je pozvala k priznanju palestinske države, saj je rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu edina možna pot naprej.
Pomisleki zaradi gibanja Hamas
Antonio Tanger Correa iz vrst skrajno desnih Domoljubov za Evropo (PfE) se je na drugi strani vprašal, kaj točno naj države priznajo. "Če želiš vzpostaviti državo, so potrebne volitve, parlament, imeti pa moraš tudi vlado. In kdo bo v vladi? Hamas ali njegovi proksiji," je povedal.
Z njim se je strinjal poslanec skrajno desnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Bert-Jan Ruissen, ki prav tako ne vidi rešitve v priznanju Palestine, saj da bi s tem samo podaljšali vladavino Hamasa.
Član tretje skrajno desne politične skupine Evropa suverenih narodov (ESN) Alexander Sell pa je pozval k ustavitvi finančne podpore EU Palestinski upravi.
Poslance je uvodoma nagovorila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki se je strinjala, da mora EU storiti še več za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi. Ob tem je spomnila, da med državami članicami ni dovolj podpore za sprejetje kakršnih koli ukrepov proti Izraelu.

"Lahko vam zagotovim, da bom storila vse, da bi naredili napredek. Možni ukrepi so jasni in ostajajo na mizi," je poudarila. Spričo nacionalnih ukrepov posameznih držav - te je sprejela tudi Slovenija - je dejala, da bodo imeli ukrepi na ravni EU večji učinek.
Poslanci bodo o resoluciji o razmerah v Gazi glasovali v četrtek, pri čemer še potekajo pogajanja o tem, ali bodo dogajanje označili za genocid.
Izraelski zunanji minister kritiziral države, ki so priznale Palestino
Izraelski zunanji minister Gideon Saar je danes v Zagrebu pohvalil Hrvaško za njeno stališče do reševanja krize na Bližnjem vzhodu, hkrati pa kritiziral države, ki so priznale ali napovedale priznanje palestinske države.
"Menim, da je za dosego miru zelo pomembno nadaljevati po poti držav, kot so Nemčija, Italija in Hrvaška, ki razumejo, da se bo mir dosegel v dvostranskem kontekstu in ne z odločitvami v Parizu ali Madridu," je danes po srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom izjavil Saar.

Izraelski zunanji minister je prepričan, da se stvari na Bližnjem vzhodu lahko izboljšajo le z dialogom. "Če vas vodi propaganda Hamasa, kot se je zgodilo španski vladi, povzročate le škodo in destabilizacijo na Bližnjem vzhodu," je dejal. Pri tem je poudaril, da se "vsiljevanje končnega izida izraelsko-palestinskega konflikta" mimo njih "ne bo zgodilo".
Francija namerava po napovedih na Generalni skupščini Združenih narodov priznati Palestino. Španija je to storila maja lani, poleg nekaterih drugih držav znotraj EU pa je skupaj s Slovenijo tudi med najglasnejšimi kritičarkami izraelske agresije v Gazi. Slovenija je palestinsko državo priznala junija lani.
Hrvaška vlada doslej ni napovedovala priznanja Palestine, čeprav jo je k temu pozval tudi predsednik države Zoran Milanović. Vlada zagovarja rešitev dveh držav, vendar kot rezultat dogovora, dialoga in mirovnega procesa, kar je danes ponovil tudi Grlić Radman.
Države, kot sta Hrvaška in Nemčija, imajo po besedah Saara "pravičen in uravnotežen pristop", Izrael pa posluša svoje prijatelje ter upošteva njihova opozorila in ukrepa, "seveda v skladu s svojimi interesi".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje