Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Več evropskih voditeljev je danes izrazilo podporo Danski in Grenlandiji po grožnjah ZDA s priključitvijo danskega avtonomnega ozemlja. Poudarili so, da lahko o prihodnosti otoka odločata le Grenlandija in Danska. Svetovalec predsednika ZDA Stephen Miller pa je v ponedeljek dejal, da se nihče ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije.
"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope in je ključnega pomena za mednarodno in transatlantsko varnost," so v skupni izjavi zapisali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, španski premier Pedro Sanchez, poljski premier Donald Tusk in danska premierka Mette Frederiksen.
Prepričani so, da je za zagotovitev varnosti na območju Arktike potrebno sodelovanje med članicami zveze Nato, vključno z ZDA. Spomnili so, da je tudi Danska, vključno z Grenlandijo, del Nata in poudarili, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, o stvareh, ki zadevajo Dansko in Grenlandijo, pa da lahko odločata izključno Danska in Grenlandija.
Voditelji so se zavzeli za spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, vključno s spoštovanjem suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja. "To so univerzalna načela in ne bomo prenehali z njihovim zagovarjanjem," so zatrdili.
Izpostavili so, da so skupaj z drugimi zavezniki okrepili svojo prisotnost in naložbe, da bi zagotovili varnost Arktike in odvračali nasprotnike. "ZDA so ključni partner v tem prizadevanju, kot zaveznica Nata in na podlagi obrambnega sporazuma med Kraljevino Dansko in ZDA iz leta 1951," so navedli.
Grenlandija in Danska pozvali k srečanju z Marcom Rubiom
Grenlandija in Danska sta medtem danes pozvali k čimprejšnjemu srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da se pogovorijo o apetitih ameriškega predsednika Donalda Trumpa po samoupravnem danskem ozemlju.
Danski zunanji minister je izjavil, da bo srečanje z Rubiom odpravilo določene nesporazume o zahtevah ZDA glede Grenlandije. "Prišel je čas, da vzpostavimo stik in se sestanemo z našimi ameriškimi kolegi, ameriškim državnim sekretarjem Marco Rubiom," izjavo Larsa Lokkeja Rasmussena navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je po uspešnem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolasa Madura poln nove energije glede odnosov z nekaterimi nasprotniki ZDA, kot sta vladi Kube in Kolumbije, vmes pa je obnovil še zahteve po Grenlandiji.
Zunanja ministrica Grenlandije Vivian Motzfeldt je na omrežju X objavila, da se Rubio doslej ni mogel sestati z vlado Grenlandije, kljub temu, da sta vladi Grenlandije in Danske zaprosili za srečanje na ministrski ravni že v lanskem letu.
Premier Robert Golob izrazil podporo Danski in Grenlandiji
Kot pa je sporočil premier Robert Golob, se Slovenija pridružuje sporočilu, da Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in da o njenih zadevah odločata izključno Danska in Grenlandija. Ob tem je podprl skupno izjavo evropskih voditeljev, v kateri so ti v luči groženj ZDA s priključitvijo Grenlandije podprli Dansko in njeno avtonomno ozemlje.
"Slovenija izraža popolno podporo skupni izjavi o Grenlandiji, v kateri je izpostavljen pomen arktične regije. Varnost Arktike je lahko ohranjena s skupnimi močmi vseh zaveznic, vključujoč ZDA, predvsem pa z doslednim spoštovanjem načel mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN," je sporočil.
Zagotovil je, da so ozemeljska celovitost, suverenost in nedotakljivost meja univerzalna načela, za katerimi bo Slovenija vedno trdno stala, piše v objavi na vladnem profilu na omrežju X.
Trump: Potrebujemo Grenlandijo
Trump je od vrnitve v Belo hišo večkrat dejal, da ZDA zaradi varnosti potrebujejo Grenlandijo, in izrazil željo, da bi jo zasedli oziroma prevzeli nadzor nad njo.
To je ponovil v nedeljo na krovu predsedniškega letala Air Force One. "Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti. Z Grenlandijo se bomo ukvarjali v približno dveh mesecih. O Grenlandiji se bomo pogovorili čez 20 dni," je dejal po poročanju portala Politico.
Njegov svetovalec Stephen Miller je medtem v ponedeljek težnje Washingtona po nadzoru nad Grenlandijo označil za uradno stališče vlade ZDA. Na vprašanje, ali Washington izključuje uporabo sile za prevzem Grenlandije, je odgovoril: "Nihče se ne bo spopadel z ZDA glede prihodnosti Grenlandije."
Prepričan je, da bi otok moral biti del ZDA in dodal, da ZDA kot vodilna vojaška sila Nata potrebujejo nadzor nad Grenlandijo, da bi zavarovale arktično regijo. Prav tako je podvomil v suverenost Danske nad Grenlandijo ter vprašal, na kakšni pravni podlagi ta pripada Danski in zakaj bi morala ostati "kolonija Danske", navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"Napad ZDA na Grenlandijo bi pomenil konec Nata"
Tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je po večkratnih grožnjah s priključitvijo tega danskega otoka ameriškemu predsedniku Trumpu poslal jasno sporočilo. Poudaril je, da je "dovolj pritiska in namigovanj ter fantazij o priključitvi. Dodal je, da je sedanja in ponavljajoča se retorika ZDA "popolnoma nesprejemljiva".
Danska premierka Mette Frederiksen je prav tako pozvala ZDA, naj ustavi grožnje zgodovinskemu zavezniku, drugi državi in drugemu narodu, ki je jasno povedal, da ni na prodaj. "Če bi se ZDA odločile za vojaški napad na drugo članico Nata, bo konec vsega, vključno z vojaškim zavezništvom in varnostno ureditvijo po drugi svetovni vojni," je za dansko televizijsko mrežo TV2 po poročanju britanskega Guardiana povedala Frederiksen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
