Zunanja ministrica Tanja Fajon je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta (VS) ZN o Afganistanu opozorila, da so se talibani leta 2021 po prevzemu oblasti v Afganistanu zavezali k spoštovanju pravic žensk, a da zadnja tri leta sprejemajo ukrepe, ki bi lahko predstavljali zločine proti človeštvu. Fajon je danes vodila prvo v nizu razprav tega organa v času slovenskega predsedovanja. Glede njenega nastopa in tega, da je Slovenija spremenila format zasedanja brez soglasja celotnega Varnostnega sveta, se je pritožil ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Afganistanu s poudarkom na pravicah žensk izpostavila vse slabši položaj žensk v tej državi.
Večina sodelujočih na zasedanju se je z besedami Fajon strinjala in obsodila odnos talibanov do žensk, izjema sta bila predstavnika Kitajske in Rusije.
Veleposlanik Vasilij Nebenzija trdi, da zahodne sankcije zatirajo razvoj Afganistana, talibani pa da imajo pravico, da sprejemajo zakone, za katere menijo, da so v interesu države. Z njim se je strinjal kitajski veleposlanik Fu Cong in dodal, da osredotočanje zgolj na to težavo ne bo rešilo problema. Zagovarjal je celovit pristop do reševanja izzivov v Afganistanu ter bil podobno kot Nebenzija kritičen do sankcij Zahoda.
Glede nastopa Fajon se je Nebenzija celo pritožil. Prav tako je ocenil, da je Slovenija spremenila format zasedanja brez soglasja celotnega Varnostnega sveta.
Pred razpravo so namreč člane Varnostnega sveta ZN s položajem žensk v Afganistanu seznanile posebna predstavnica generalnega sekretarja in vodja misije ZN za pomoč Afganistanu (Unama) Roza Otunbajeva, izvršna direktorica agencije ZN ženske Sima Bahous in predstavnica civilne družbe v Afganistanu z imenom Mina, ki je po talibanskem prevzemu oblasti odšla v ZDA. Fajon je Nebenziji pred svojim nastopom sicer pojasnila razloge ter da so morali poročevalko zaščititi iz varnostnih razlogov.
“Ukrepi bi lahko predstavljali zločine proti človeštvu”
Fajon je med svojim nastopom sicer opozorila, da so se talibani leta 2021 po prevzemu oblasti v Afganistanu zavezali k spoštovanju pravic žensk, vendar zadnja tri leta sprejemajo ukrepe, ki bi lahko po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) predstavljali zločine proti človeštvu.
“Afganistan se še naprej sooča s številnimi družbenimi, političnimi, varnostnimi, gospodarskimi, podnebnimi, razvojnimi, humanitarnimi in drugimi izzivi na področju človekovih pravic. Danes se želim osredotočiti na pravice deklic in žensk ter njihov dostop do izobraževanja,” je poudarila.
Ocenila je, da prihodnost nobene države, tudi Afganistana, ne more biti uspešna, če ima le polovica prebivalstva možnost polno in svobodno sodelovati v družbenem in javnem življenju ali odločati o svojem življenju. Poudarila je še, da talibani deklicam omogočajo šolanje le do 12. leta starosti, kar bo dolgoročno zavrlo razvoj države.
“Ne pričakujemo hitrih rešitev. Vendar si mednarodna skupnost ne sme zatiskati oči pred izginjanjem afganistanskih žensk in deklet iz javnega življenja. ZN morajo biti zgled,” je še dejala ministrica in odnos do žensk označila kot preizkus za mednarodno skupnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje