Menu Item
Po tem, ko se po 12 letih s položaja finskega predsednika poslavlja Sauli Niinistö, so Finci v nedeljo izbirali njegovega naslednika. Favorita sta bila izkušena politika Alexander Stubb in Pekka Haavisto. A za zmago se bosta udarila v drugem krogu, saj nobeden ni dosegel 50-odstotne podpore. Ena glavnih tem pred volitvami so bili odnosi s sosedo Rusijo, tudi v luči nedavnega vstopa Finske v zvezo Nato.
Na volitvah za predsednika Finske nobeden od kandidatov ni prejel več kot polovico glasov. Odgovora, kdo bo nasledil priljubljenega predsednika države Saulija Niinistöja, tako v prvem krogu nismo dobili. Finci bodo o njegovem nasledniku odločali v drugem krogu, ki bo 11. februarja.
Takrat se bosta pomerila kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije (NCP) Alexander Stubb – prejel je 27,3 odstotka glasov, in dolgoletni poslanec ter nekdanji zunanji minister Pekka Haavisto iz stranke Zelenih, ki mu je glas namenilo 25,8 odstotka volilcev.
Stubb je nekdanji finski premier in evropski poslanec, ki se je s kandidaturo po sedmih letih iz finančnih in akademskih voda vrnil v domačo politiko. Medtem se je Haavisto za predsedniški položaj potegoval že leta 2012 in 2018 ter obakrat izgubil proti Niinistöju.
Drugi krog volitev je bil skorajda neizogiben, saj nobeden od kandidatov v anketah ni presegal niti 30-odstotne podpore.
V boj za položaj predsednika Finske se je sicer podalo devet kandidatov. Načrte pa bi jima lahko prekrižal trenutni predsednik finskega parlamenta Jussi Halla-aho, kandidat desne populistične koalicijske stranke Finci. Nekaj možnosti za presenetljiv preboj v drugi krog je imel še guverner finske centralne banke in dolgoletni evropski komisar Olli Rehn.
Halla-aho in Rehn sta s po približno 16 odstotki zaostajala. Začasni končni izid naj bi bil objavljen pozno zvečer, poroča dpa.
Na Finskem predsednika neposredno volijo ljudje. Ena najpomembnejših predsednikovih nalog je, da skupaj z vlado odloča o zunanji in varnostni politiki, imenuje vlado in potrjuje zakone.
Ključni temi pred volitvami sta bili predvsem zunanja politika in odnosi s sosednjo Rusijo, tudi v luči nedavnih pritiskov in zapiranja prehodov na rusko-finski meji, še vedno trajajoče ruske agresije v Ukrajini in posledičnega vstopa Finske v zvezo Nato julija lani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!