Finka pojasnjuje, zakaj v njeni državi živijo najsrečnejši ljudje na svetu

PROFIMEDIA

Finci so najsrečnejši narod na svetu. Tako je znova ugotovila lestvica najsrečnejših držav na svetu, katere vrh ta nordijska država zaseda že šesto leto zapored. Zakaj so Finci tako srečni in kaj dela Finsko tako drugačno od ZDA? Za CNN piše finska pisateljica, novinarka in doktorica komuniciranja Marja Heinonen.

V moji državi, Finski, živijo najsrečnejši ljudje na svetu, kaže najnovejše poročilo o svetovni sreči. Finska se je letos že šesto leto zapored uvrstila na sam vrh lestvice najsrečnejših držav na svetu. Predstavljam si, da bi ta novica lahko razburila nekatere Američane, ki radi prodajajo idejo o “ameriških sanjah” in svojo državo opisujejo kot “najboljšo na svetu”.

Lestvico relativne svetovne sreče od leta 2002 pripravljajo na podlagi Gallupove raziskave World Poll, ki zajema podatke o bruto domačem proizvodu na prebivalca, socialni varnosti, pričakovani življenjski dobi, svobodi pri sprejemanju življenjskih odločitev, splošni dobrodelnosti populacije in indeksu zaznave korupcije v državi.

Združene države Amerike so na lestvici zasedle 15. mesto. Gre za anomalijo? Ne, Ameriki se vsaj v zadnjih letih ni uspelo prebiti med prvih ducat držav. Lani je bila na 16. mestu, leta 2021 na 14., leta 2020 pa na 18. mestu.

Američani, ki so jih skozi leta spraševali o zadovoljstvu s svojim življenjem, dosledno odgovarjajo tako, da na lestvici zasedajo dvomestna števila in se uvrščajo za mnoge druge države.

Poročilo o svetovni sreči je del raziskave mreže Združenih narodov za trajnostni razvoj. Države na lestvico uvrstijo na podlagi povprečnih ocen življenja v treh predhodnih letih. Slovenija se je na najnovejši lestvici uvrstila na 22. mesto. To je zasedla že v lanskoletnem poročilu.

Kaj dela Finsko najsrečnejšo na svetu

Kot veliko drugih nordijskih držav ima Finska zelo dobro delujoče in demokratične institucije, ki državljanom zagotavljajo varnost in številne ugodnosti. Državljani tem institucijam tudi zaupamo, česar trenutno zagotovo ne bi mogli reči za ZDA, ki jim po nekaterih ocenah grozi izguba prav tiste demokracije, po kateri so bile vrsto let prepoznane v svetu. (Na lestvici nordijske države zasedajo visoka mesta, Danska je na drugem, Islandija na četrtem, Norveška na petem mestu.)

Seveda ima vsaka država drugačno zgodovino, ki je začrtala pot do trenutne stopnje zadovoljstva v državi ali pomanjkanja tega. Finska in preostale nordijske države ne poznajo velikih razrednih razlik in ekonomske neenakosti, ki jo najdemo v nekaterih drugih državah – vključno z ZDA.

Naši ekonomski sistemi niso zgrajeni na tistih, ki imajo, in tistih, ki nimajo; na darvinističnem modelu preživetja najmočnejših, ki pravzaprav spodbuja razredne delitve in spore z nagrajevanjem zmagovalcev, ki pogosto uspejo tako, da izkoriščajo tiste z manj sreče.

Za tiste, ki živimo zunaj Združenih držav Amerike, se del védenja, ki ga imamo o tej državi, oblikuje na podlagi posploševanj – nekateri bi temu rekli tudi stereotipov, ki so razširjeni po svetu. A vendar menim, da takšna prepričanja vsebujejo več kot le zrno resnice.

Raziskovalec političnih ved Ronald Inglehart je ponudil razlago, zakaj so prebivalci nordijskih držav najbolj zadovoljni s svojim življenjem. V raziskavi iz leta 2020, imenovani “Nordijska izjemnost”, ki je prav tako vključena v oblikovanje poročila o najsrečnejših državah na svetu, je Inglehart dejal, da nordijske države predstavljajo “vodilni primer uspešne modernizacije, maksimiranja blaginje, socialne varnosti ter politične in osebne svobode”.

Še ena značilnost ZDA, ki jo lahko opazimo od zunaj, je pretirana osredotočenost na denar, zaslužiti ga in imeti čedalje več. Pogosto sem se spraševala, zakaj moji ameriški prijatelji porabijo toliko energije samo za razmišljanje o tem, kako zaslužiti denar. Spoznala sem, da pravzaprav nimajo druge izbire. Prihodnost posameznika v ZDA je namreč zelo odvisna od tega, koliko denarja poseduješ. Če si nisi sposoben privoščiti šolnine, plačati zdravstvene oskrbe ali prihraniti denarja za stara leta, je lahko tvoje življenje resnično bedno.

Za mnoge Američane “blaginja” umazana beseda

Kako torej nordijski sistem vodi k srečnemu narodu? Za odgovor na to vprašanje bom predstavila svoje izkušnje.

Moj oče je bil gradbeni delavec, mati pa je delala v tovarni. Kljub temu sem zahvaljujoč odličnemu šolskemu sistemu lahko doktorirala praktično brez stroškov. Prav tako sta moji hčeri imeli praktično brezplačen dostop do enega najboljših izobraževalnih sistemov na svetu. Kot mati samohranilka ne morem biti bolj hvaležna temu, da mi za dobro izobrazbo otrok ni bilo treba seči globoko v žep.

Na Finskem država subvencionira tudi vrtce. Pred odhodom v šolo sta lahko tako moji hčeri za zelo sprejemljivo ceno obiskovali izjemno kakovosten in visoko profesionalen javni vrtec, kar mi je omogočilo, da sem lahko nemoteno delala.

Potem so tu še stroški zdravstvenih storitev – velika finančna obremenitev za številne ameriške družine. Ena mojih hčera je imela od malega kronično obolenje okostja, zdravljenje katerega traja več kot desetletje. Neizmerno sem hvaležna, da živim v državi, kjer so bili stroški za zdravljenje bolezni hčere zelo sprejemljivi in niso vplivali na kvaliteto našega življenja. Večino stroškov je namreč kril javni zdravstveni sistem. Pravzaprav sem za njeno zdravljenje porabila manj kot 1.000 dolarjev za bivanje v bolnišnici, obiske zdravnikov in deset posebej zanjo izdelanih opornic, ki jih je morala nositi več let in so pomagale pri oblikovanju pravilne ukrivljenosti hrbtenice. Naš zdravstveni sistem, ki se financira iz proračuna, nudi zelo kakovostno storitev, in to brez gore nerazumljive papirologije ali visokih računov za bolnika.

Vse to je del naše države blaginje, po kateri so znane nordijske države. Jasno mi je, da je za mnoge Američane “blaginja” umazana beseda. Ampak številne raziskave so pokazale, da ima država blaginje izjemno pozitiven vpliv pri zagotavljanju zadovoljstva v življenju. Finska novinarka in avtorica Anu Partanen, ki je več let živela v ZDA, je z mano delila pogled na to, kako so Američani veliko bolj, kot se zavedajo, podvrženi nezdravim prepričanjem. O tem je pisala tudi v knjigi z naslovom “Nordijska teorija vsega”.

Finsko označujejo za “socialistično varuško”

Nekateri v ZDA pravijo, da si želijo manj vpletanja države v njihova življenja, ne več, in Finsko označujejo za “socialistično varuško”, kjer ima vlada preveč besede pri vplivanju na življenja posameznikov. A na Finskem vlada pravzaprav sprošča gospodarstvo, da se podjetja lahko osredotočijo na tisto, kar počnejo najbolje, to pa je poslovanje. Izkazalo se je, da to prinaša dobrobit ne samo podjetjem, ampak tudi širši skupnosti.

Partanen pravi, da medtem ko se ameriška podjetja sama trudijo vzpostaviti zdravstvene načrte in najti izobražene delavce, nordijske vlade zagotavljajo zelo kakovosten javni servis za vse državljane in vsem zagotavljajo kakovostno izobraževanje, zaradi česar se zaposlovalci ne ukvarjajo z mankom kvalificiranih delavcev.

Preživetje na osnovni, ohranitveni ravni je v samem srcu sreče in v nekaterih družbah, kot je ameriška, je zaslužiti dovolj denarja za udobno življenje lahko precej težko. Poleg tega ni nujno, da več denarja ustvari večjo srečo, lahko je ravno nasprotno.

Da višina dohodka ni nujno vedno povezana s stopnjo sreče, je pred leti v raziskavi ugotovil tudi ekonomist Richard Easterlin. Eden od pomembnih, a pogosto spregledanih dejavnikov, ki pomembno vpliva na povečan občutek zadovoljstva v določeni skupnosti, je stopnja dohodkovne neenakosti. Države z relativno majhno dohodkovno neenakostjo imajo na splošno manj nezadovoljnih ljudi. Verjetno tudi zato, ker je zaradi tega tudi manj potrebe po tekmovanju z drugimi.

V državi, kot je moja, kjer ne obstajajo ekstremne razlike med bogatimi in revnimi kot na primer v ZDA, so možnosti, da bi bili razočarani nad svojo življenjsko usodo, znatno manjše. In tudi tisti, ki na Finskem padejo pod prag revščine, vedo, da obstajata mreža socialnih služb in državna pomoč, ki jim lahko pomagata, da se znova postavijo na noge.

Višji davki v zameno za vsesplošno blaginjo

Seveda ima vsa ta socialna varnost svojo ceno, davki za povprečnega delavca so tako veliko višji kot v ZDA. Na Finskem imamo namreč eno od najvišjih mejnih davčnih stopenj na svetu, ki je prebivalci v marsikateri državi na svetu ne bi bili pripravljeni sprejeti. Toda odkrito povedano, za nas Fince sta vsesplošna blaginja in relativno malo družbenih pretresov vredna nekoliko višjih davkov.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je povprečna neto davčna stopnja posameznega zaposlenega na Finskem leta 2021 znašala 30,8 odstotka, medtem ko je bila na ravni OECD povprečna neto davčna stopnja 24,6 odstotka. Na Finskem je torej davčna stopnja višja kot v večini preostalih držav. Toda to je cena, ki smo se jo na Finskem kot skupnost odločili plačevati, da imamo lahko kakovostne šole, dostopno javno infrastrukturo, javno zdravstvo in podobno.

Drži, ne obstaja finski ekvivalent ameriškim sanjam, ki bi obljubljal morebitno bogastvo, če se trudiš in trdo delaš. Namesto tega smo v nordijskih državah spoznali, da je skrivnost sreče v neke vrste egalitarizmu in zaupanju v naše institucije. To vodi do družbene kohezivnosti in sreče, ki je denar enostavno ne more kupiti.

Avtorica zapisa je doktorica komunikologije Marja Heinonen, avtorica številnih knjig, z več kot tridesetletnimi izkušnjami z novinarskim in uredniškim delom na Finskem. Delovala je tudi v akademskih vodah. Prispevek je bil izvorno objavljen na CNN.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.