Finska, ki je v luči ruske agresije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo v zvezi Nato, je danes v Bruslju predala dokumente o pristopu, s čimer je postala 31. članica zavezništva. V Natu poudarjajo, da bo s tem Finska postala varnejša, Nato pa močnejši. Članice bodo Finsko kasneje pozdravile s slovesnostjo na sedežu Nata. Rusija medtem vztraja v svojem nezadovoljstvu zaradi pridružitve Finske (in predvidoma v prihodnosti tudi Švedske) Natu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je komentiral, da širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije ter da poteza Moskvo sili k sprejetju protiukrepov.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je na sedežu zavezništva v Bruslju ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu, čigar država je depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo, predal dokumente o pristopu. S tem je Finska postala 31. članica zveze Nato. Že pred tem je Turčija, ki je pretekli teden kot zadnja od 30 dosedanjih članic ratificirala finski pristopni protokol, pri ZDA deponirala dokumente o ratifikaciji.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dopoldne dejal, da bo Finska s pridružitvijo postala varnejša, zavezništvo pa močnejše. Na drogu pred poslopjem Nata je že zaplapolala finska zastava, Stoltenberg in finski predsednik Sauli Niinistö pa sta nagovorila zbrane.
“Obdobje vojaške nevtralnosti se je končalo, začenja se novo obdobje,” je dejal Niinistö. “Članstvo ni uperjeno proti nikomur, prav tako ne spreminja temeljev ali ciljev finske zunanje in varnostne politike. Finska je stabilna in predvidljiva nordijska država, ki si prizadeva za mirno reševanje sporov,” je med drugim povedal. “Danes stojimo skupaj kot zavezniki. To pošilja jasno sporočilo, da ima vsak narod pravico, da izbere svojo pot, da Natova vrata ostajajo odprta in da jih nihče ne more zapreti s silo,” pa je poudaril generalni sekretar.
PROFIMEDIA
Finska se je maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino odločila, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu. Na junijskem vrhu v Madridu so jo voditelji skupaj s Švedsko povabili k članstvu. Po besedah Stoltenberga gre za najhitrejši pristopni proces v zgodovini zavezništva, ki ravno danes praznuje 74. rojstni dan. 4. aprila 1949 je bila namreč podpisana washingtonska pogodba, s katero so ustanovili Nato.
Tudi slovenski premier Robert Golob je že pozdravil vstop Finske v Nato. “Zavezništvo deluje na podlagi konsenza. Vesel sem, da se nam bo danes ob strinjanju vseh pridružila Finska, ki z nami deli iste vrednote. Upam, da ji bo kmalu sledila še Švedska,” so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Finland’s flag is raised at NATO HQ in Brussels to mark the country officially joining the alliance.https://t.co/M2EBwpGqli
Švedska, ki je za članstvo zaprosila skupaj s Finsko, bo morala medtem zaradi zadržkov Madžarske in Turčije na vstop v Nato še počakati.
Vstop Finske v Nato so med drugim že pozdravili nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Rishi Sunak in predsednik ZDA Joe Biden. Sunak je vstop označil za zgodovinskega, Biden pa je izkoristil priložnost ter Turčijo in Madžarsko pozval, naj nemudoma ratificirata še vstop Švedske. Dobrodošlico sta Finski ob vstopu izrekla tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Finska, ki ima 1.300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, se je danes dokončno odpovedala svoji nevtralnosti, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Leta 1939 jo je namreč Sovjetska zveza nenapovedano napadla. Marca 1940 sta podpisali mirovno pogodbo, a je morala Finska z njo Sovjetski zvezi prepustiti del Karelije oziroma desetino svojega ozemlja.
Po drugi svetovni vojni sta državi leta 1948 sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki jima je prepovedal, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi. Poleg tega se je Finska v njem zavezala, da ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja za napad na Sovjetsko zvezo.
PROFIMEDIA
Finska nevtralnost tako nima korenin v mednarodnem pravu niti zanjo ni dobila mednarodnih jamstev, temveč ji je bila vsiljena. Pragmatično se je dogovorila z Moskvo, da si je zagotovila neodvisnost. Po koncu hladne vojne in razpadu Sovjetske zveze je ostala vojaško neuvrščena. Za obrambo sicer že zdaj namenja več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor znaša zaveza članic Nata.
Ukrajinsko članstvo v Natu najboljša rešitev za evroatlantsko varnosti
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je poudaril, da bi bilo članstvo Ukrajine v Natu najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti. “Finska pridružitev je jasno sporočilo, da je čas za preučitev starih strategij in percepcij. Ni boljše rešitve za zagotavljanje evroatlantske varnosti kot celote, kot je morebitno članstvo Ukrajine v Natu,” je povedal na skupni izjavi z generalnim sekretarjem zveze Nato Stoltenbergom.
Nato po Stoltenbergovih besedah obenem začenja razpravo o dolgoročnejšem programu pomoči Ukrajini, da bi se ta lahko približala zavezništvu. To bi dosegli z večjo interoperabilnostjo ukrajinskih sil z Natovimi ter prehodom na njegove doktrine in standarde glede opreme. To, da bodo začele članice razvijati večletni program pomoči Ukrajini, kaže na dolgoročno zavezanost zveze Nato tej državi, je še povedal generalni sekretar.
Uradni pristop Finske k zvezi Nato je pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je zavezništvo označil za “edino učinkovito jamstvo varnosti v regiji v času ruske agresije” in izrazil pričakovanje, da bo julijski vrh Nata v Vilniusu obrambni zvezi približal tudi Ukrajino.
Dmitro Kuleba, Jens Stoltenberg in Josep Borrell. (Foto: PROFIMEDIA)
Kremelj širitev Nata na Finsko vidi kot grožnjo Rusiji
Vstopu Finske (in Švedske) v Nato že vseskozi nasprotujejo v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes povedal, da širitev Nata ogroža varnost in nacionalne interese Rusije ter da poteza Moskvo sili k sprejetju protiukrepov.
“Kremelj meni, da je to zadnja zaostritev razmer,” je dejal in zavrnil trditev, da je vstop Finske v Nato enak morebitnemu vstopu Ukrajine v zavezništvo. “Razmere na Finskem se bistveno razlikujejo od razmer v Ukrajini,” je zatrdil in ocenil, da so razmere v Ukrajini “ravno nasprotne in potencialno veliko bolj nevarne” kot v omenjeni nordijski državi. Po besedah Peskova Finska za razliko od Ukrajine namreč nikoli ni bila “protirusko usmerjena” in ni bila v sporu z Moskvo.
Rusko zunanje ministrstvo je v ločeni izjavi sporočilo, da je Finska s pridružitvijo Natu izgubila “svojo identiteto in neodvisnost” in da so se razmere v severni Evropi s tem temeljito spremenile.
Po tem ko je ruski predsednik Vladimir Putin pred dobrim tednom dni napovedal, da bodo na ozemlju Belorusije namestili jedrsko orožje, je Rusija sicer prav danes potrdila, da je tej zaveznici dobavila raketni sistem iskander, ki lahko nosi tudi jedrske konice.
Prvotne podpisnice Severnoatlantske pogodbe, podpisane leta 1949 v Washingtonu, so bile ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada, Belgija, Danska, Nizozemska, Italija, Islandija, Luksemburg, Norveška in Portugalska. Te so obrambno zvezo ustanovile iz zaskrbljenosti nad prizadevanji tedanje Sovjetske zveze po vzpostavitvi komunističnih ureditev v državah Vzhodne Evrope. Moskva se je na potezo odzvala z ustanovitvijo konkurenčnega Varšavskega pakta, ki ga je sestavljalo 12 komunističnih držav.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje