S slavnostno večerjo se je danes v Madridu začel vrh voditeljev držav Nata. Pogovore je zaznamovala vojna v Ukrajini, pa tudi prošnji za članstvo Finske in Švedske za članstvo v tem zavezništvu. Finski predsednik Sauli Niinistö je sporočil, da bo Turčija na vrhu zveze Nato v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva.
Voditelji zveze Nato so danes v Madridu začeli tridnevno zasedanje, v ospredju katerega bo nadaljnja pomoč Ukrajini ter krepitev obrambne in odvračalne drže Nata spričo ruske agresije na to državo. Premierji in predsedniki 30 članic zavezništva so zasedanje v Madridu začeli s slavnostno večerjo, ki jo je gostil španski kralj Felipe VI. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes pred začetkom tridnevnega vrha Nata v Madridu dejal, da bo zavezništvo okrepilo podporo Ukrajini, tako zdaj kot dolgoročno. Napovedal je, da bo vrh “transformativen” in da bodo na njem sprejete številne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost.
Ob robu zasedanja generalni sekretar zavezništva je Stoltenberg danes gostil srečanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, finskega predsednika Saulija Niinistöja in švedske premierke Magdalene Andersson. Finski predsednik Sauli Niinistö je sporočil, da bo Turčija na vrhu zveze Nato v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva. Dogovor so Turčija, Švedska in Finska dosegle pred današnjim začetkom vrha.
Voditelji bodo v Madridu po pričakovanjih potrdili paket celovite pomoči Ukrajini, je napovedal Stoltenberg. Ta bo predvidoma vključeval pomembno pomoč na različnih področjih, vključno z varnimi komunikacijskimi sistemi, sistemi za zaščito pred droni in z gorivom.
Na daljši rok želi obenem zavezništvo pomagati Ukrajini, da bi svojo vojaško opremo iz časov Sovjetske zveze zamenjala s sodobno Natovo opremo, je še dejal. Napovedal je tudi krepitev Natove odvračalne in obrambne drže. “Okrepili bomo našo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300.000,” je dejal.
Iz Slovenije se bo vrha udeležil premier Robert Golob. Spremljala ga bosta zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, ki bosta imela ločena programa. Predsednik vlade in zunanja ministrica sta na ločenih novinarskih konferencah ob drugih tematikah na kratko komentirala tudi stališča Slovenije pred vrhom zveze Nato v Madridu, ki se začenja danes. Oba sta potrdila, da radikalnih sprememb v slovenski obrambni in zunanji politiki ne gre pričakovati.
Rusija: Poseg na Krim je napoved vojne
Vrh Nata bodo podrobno spremljali tudi v Moskvi. Pred današnjim uradnim začetkom je nekdanji ruski predsednik, zdaj pa namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev dejal, da bi kakršenkoli poseg na polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, v Moskvi razumeli kot vojno napoved. “Za nas je Krim del Rusije. In to pomeni za vedno. Kakršenkoli poseg na Krimu je napoved vojne naši državi,” njegove besede navaja tiskovna agencija Reuters. Dodal je še, da če bi na Krim posegla katerakoli od držav Nata, bi to pomenilo konflikt s celotnim zavezništvom – tretjo svetovno vojno oziroma “popolno katastrofo”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje