Menu Item
Finska je, enako kot sosednja Švedska, po lanskoletnem začetku ruske invazije na Ukrajino zaprosila za članstvo v zvezi Nato. Danes so finski poslanci podprli priključitev države k zavezništvu, cilj pa je, da se tako Finska kot Švedska Natu uradno pridružita (do) julija. Obe državi medtem še vedno čakata soglasje Madžarske in Turčije.
Finski parlament je danes z veliko večino podprl vstop Finske v zvezo Nato. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je za zakon, ki Finski omogoča vstop v severnoatlantsko zavezništvo, glasovalo 184 finskih poslancev, sedem jih je bilo proti.
Finski poslanci so o zakonu o vstopu v Nato, ki so ga potrjevali danes, razpravljali v torek. Podpora zakonu je bila pričakovana.
Vstop države v Nato mora podpreti še finski predsednik Sauli Niinistö, ki pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že napovedal, da bo to storil kmalu po potrditvi v parlamentu.
Finska, ki ima 1.340 kilometrov meje z Rusijo, je za vstop v Nato skupaj s Švedsko zaprosila lani po ruskem napadu na Ukrajino. Načrtovano je bilo, da bosta državi v zavezništvo vstopili hkrati, a se zdaj zaradi turške blokade Švedske omenja tudi možnost ločenega vstopa. Soglasje za vstop Finske v Nato mora dati tudi vseh 30 članic zavezništva. Edini, ki tega še nista storili, sta Madžarska in Turčija.
Preberite še: Finska na meji z Rusijo postavlja 200-kilometrsko ograjo
Madžarski parlament je danes začel razpravo o ratifikaciji vstopa Švedske in Finske v Nato, o protokolih o vstopu Finske in Švedske pa naj bi glasoval prihodnji teden. Še pred tem pa bo na Švedsko in Finsko na pogovore poslal svojo delegacijo, je v ponedeljek dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Kot razlog za napotitev delegacije je med drugim navedel nesoglasja med poslanci v vladajoči stranki Fidesz glede ratifikacije vstopa skandinavskih držav.
Po napovedih sicer podpora ni vprašljiva, madžarska predsednica Katalin Novak pa je poslance pozvala, naj vstop teh dveh skandinavskih držav potrdijo čimprej, navaja tiskovna agencija Reuters.
Turčija, ki je januarja prekinila pogajanja o vstopu skandinavskih držav, medtem opozarja, da bi lahko ratificirala le vstop Finske. Med drugim jih je dodatno vznejevoljila poteza desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, ki je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu sežgal izvod Korana. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogovori o pristopu Švedske in Finske nadaljevali 9. marca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!