Francoske ulice preplavilo najmanj pol milijona protestnikov

Protestniki so blokirali ceste in ulice v Parizu in drugih večjih mestih v državi ter so ohromili javni potniški promet. Stavke se je udeležila okoli tretjina učiteljev, številni študenti pa so blokirali vhode v univerze. Stavkali so tudi farmacevti. Po napovedih naj bi bila danes zaprtih večina lekarn, poroča britanski BBC.

Skupno je policija med demonstracijami po državi doslej aretirala 181 ljudi, od tega 31 v Parizu. Tako v prestolnici kot v Marseillu je tudi uporabila solzivec.

Protestnih shodov po vsej državi se je po navedbah organizatorjev udeležilo več kot milijon ljudi, je po poročanju AFP sporočila sindikalna zveza CGT - eden od največjih sindikatov v državi in eden od osmih, ki je organiziral demonstracije.

Francoske oblasti so podale precej nižjo oceno - naštele so več kot 500.000 ljudi, od tega 55.000 v Parizu.

K protestom in stavki so sindikati pozvali zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih za leto 2026 predvideva proračun prejšnje vlade Françoisa Bayrouja. Prav zaradi njih je 8. septembra v parlamentu ostal brez zaupnice, vendar jih novi premier Sebastien Lecornu, ki ga je imenoval francoski predsednik Emmanuel Macron, še ni izključil.

S ciljem zmanjšanja velikega javnofinančnega primanjkljaja in zunanjega dolga je vlada v predlogu proračuna, s katerim naj bi zmanjšali javno porabo in hkrati povečali izdatke za obrambo, predvidela drastične proračunske reze, ki naj bi znašali skoraj 44 milijard evrov. Drugo največje gospodarstvo ima sicer z več kot 3.400 milijardami evrov najvišji zunanji dolg v EU, ki znaša 114 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Francoske oblasti so na današnjih shodih pričakovale več kot 800.000 demonstrantov. Notranji minister Bruno Retailleau je pred protesti napovedal, da bodo po državi ob več kot 80.000 policistih mobilizirali tudi več oklepnih vozil, tovornjakov s hidranti in drone. Zagotovil je, da bodo varnostne sile v primeru blokad in izgredov hitro ukrepale.

36-letna informatičarka Cyrielle je za britanski BBC dejala, da danes stavka, ker "Macronova gospodarska in socialna politika nista ustrezni". Dodala je, da bi si od vlade želela, da bi več vlagala v javne storitve in kulturo. "Morda bi lahko ljudje z velikim premoženjem prispevali kak odstotek več. Vlada, ki bi se nagnila bolj v levo, bi lahko prestavljala začetek rešitve," je navedla.

Protestniki proti politiki, ki koristi le najbogatejšim

Sophie Binet, vodja enega največjih francoskih sindikatov Generalne federacije dela, je za BBC dejala, da so množične demonstracije nujne, da vlado ter delodajalce prisilijo, naj konča s politiko, ki koristi le najbogatejšim.

"Nepopustljivi in neusmiljeni bomo," pa je pred začetkom protestov dejal odhajajoči francoski notranji minister Retailleau, ki je policiji naročil, naj začne protestnike aretirati takoj, ko pride do najmanjšega izgreda.

Jean-Luc Mélenchon, vodja radikalno leve stranke Nepokorna Francija, je udeležence protesta pozval k "discipliniranosti". "Vsako nasilje bi koristilo le enemu človeku – gospodu Retailleauju," je dejal.

Premier Lecornu se mora po besedah sindikalistke Perrinne Mohr odzvati na jezo, ki jo čutijo ljudje po vsej Franciji. V pogovoru za lokalno radijsko postajo je izpostavila, da imajo, odkar je Macron leta 2017 prišel na oblast, "vlado, ki je naklonjena podjetjem z davčnimi olajšavami in brezpogojno podpira gospodarstvo, morali pa bi imeti vlado, ki bo bolj naklonjena delavcem in državljanom".

Bo Lecornuju uspelo dobiti podporo socialistov?

Lecornu se je v sredo srečal z opozicijo, v pogovorih pa so se osredotočili na proračun. Novi francoski premier ima sicer korenine na desnem političnem polu, nato pa se je pridružil Macronovim centristom, zaradi česar mnogi ocenjujejo, da bo ohranil sodelovanje z nekaterimi bolj desno usmerjenimi strankami in še naprej nadaljeval z Macronovo gospodarsko politiko.

Če želi Lecornu preprečiti, da bi tudi njega doletela nezaupnica v parlamentu, bo moral najti skupen jezik s socialisti. Po mnenju poznavalcev francoske politike bi moral skleniti vsaj nekakšen "pakt o nenapadanju", v katerem bi se socialisti zavezali, da ga vsaj za zdaj ne bodo skušali zrušiti s položaja.

Tudi socialisti so se z novim francoskim premierjem srečali v sredo, pozvali so ga, naj konča "ostre proračunske reze", poroča britanski Guardian. Zahtevali so tudi "pošten prispevek najbogatejših" in več ukrepov, ki bi zadevali izboljšanje standarda francoskim državljanom.

Po srečanju je levosredinska delegacija dejala, da Lecornu ni razkril večjih podrobnosti o svojih načrtih. "Bomo videli, kaj bo naredil in dejal v prihodnjih dneh," je dejal vodja socialistov Olivier Faure in dodal, da če premier ne bo pripravljen prisluhniti njihovim predlogom, bodo socialisti podprli njegovo morebitno razrešitev.

Po besedah Marine Le Pen iz skrajno desne stranke Nacionalni zbor pa bo novega francoskega premierja čakala podobna usoda kot Bayrouja in Barnierja, torej, da bo padel.