Francoski premier popustil pod pritiski: sporna pokojninska reforma preložena

Francoski premier Sebastien Lecornu je danes napovedal začasno ustavitev sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona, ki predvideva zvišanje upokojitvene starosti na 64 let.

Lecornu, ki je pod pritiskom tako skrajno levega kot skrajno desnega bloka, je v govoru v parlamentu dejal, da bo podprl začasno ustavitev pokojninske reforme "do predsedniških volitev" leta 2027, kar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ključni korak za obstoj njegove vlade in premostitev političnega zastoja v državi.

"Od zdaj do januarja 2028 ne bo prišlo do zvišanja upokojitvene starosti," je zatrdil.

Začasna ustavitev nepriljubljene reforme bo leta 2026 stala 400 milijonov evrov in 1,8 milijarde evrov leta 2027, je pojasnil novoimenovani premier. Opozoril je, da jo bo treba "izravnati z varčevanjem", saj ne more priti na račun povečanega primanjkljaja.

Namen reforme, ki je bila leta 2023 sprejeta kljub velikemu nasprotovanju in je sprožila večmesečne proteste v Franciji, je bil zvišati upokojitveno starost z 62 na 64 let.

Začasno ustavitev reforme so zahtevali socialisti, katerih glasovi so po poročanju AFP ključni za preprečitev padca vlade in s tem verjetnih novih predčasnih volitev.

Lecornu, ki ga ta teden čakata dve glasovanji o nezaupnici v parlamentu, je danes nagovoril poslance v poskusu, da bi dosegel sprejetje okrnjenega proračuna za leto 2026.

Njegov predhodnik na položaju Francois Bayrou je bil zaradi predlaganega varčevalno naravnanega proračuna, s katerim je želela vlada močno zarezati v porabo, po izglasovani nezaupnici ob položaj.

Lecornu, ki je prejšnji mesec postal premier, je minuli ponedeljek odstopil po kritikah zaradi sestave nove vlade. Predsednik Macron je njegov odstop sprejel, po pogajanjih pa ga je v petek vnovič imenoval na mesto predsednika vlade.

Lecornujeva prva naloga bo spraviti pod streho proračun. Na današnji prvi seji nove vlade so odobrili predlog proračuna za prihodnje leto, ki ga je treba sprejeti do 31. decembra. Predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja s pričakovanih 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letos na manj kot pet odstotkov prihodnje leto.