Menu ItemSeparatistične oblasti v Gorskem Karabahu so po 24 urah spopadov sporočile, da so pristale na prekinitev ognja. Azerbajdžan, ki je včeraj na tem območju začel "protiteroristično" operacijo, je sicer pred tem sporočil, da bo z operacijo nadaljeval, dokler separatisti ne bodo odložili orožja. V spopadu naj bi bilo po zadnjih podatkih separatistov ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je najmanj deset civilistov, vključno s petimi otroki.
Oblasti v Gorskem Karabahu so sporočile, da so pristale na premierje, ki ga je predlagala tam prisotna ruska mirovna misija. Ena od ključnih zahtev, ki so jih sprejeli, je razorožitev sil na območju Gorskega Karabaha, navaja britanski BBC, že jutri pa naj bi z Azerbajdžanom začeli pogovore o integraciji.
“O vprašanjih, ki jih je izpostavila azerbajdžanska stran v zvezi z reintegracijo, zagotavljanjem pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu, bomo razpravljali na srečanju med predstavniki lokalnega armenskega prebivalstva in osrednjimi organi Republike Azerbajdžan,” so sporočile separatistične oblasti. Baku je zatrdil, da si želi mirne integracije etničnih Armencev.
Armenski premier Nikol Pašinjan pa je v televizijskem nagovoru narodu izjavil, da Erevan ni sodeloval pri pripravi dogovora o premirju. Vseeno pa je poudaril, da je zdaj izjemno pomembno, da se prekinitev ognja ohrani in spoštuje. “Upamo, da se vojaško zaostrovanje ne bo nadaljevalo, saj je v sedanjih razmerah zelo pomembno zagotoviti stabilnost in zaustavitev spopadov,” je dejal in izrazil upanje, da bodo ruski mirovniki zagotovili izvajanje premirja. Prav tako je ponovil, da v regiji ni armenskih vojaških sil.
Katarska Al Džazira poroča, da se je množica ljudi vseeno zbrala na letališču v Stepanakertu, čeprav jih je separatistična oblast pozvala, naj ne podležejo paniki in odhitijo na letališče.
Vojaška operacija zahtevala smrtne žrtve
Kljub prenekaterim pozivom k umiritvi razmer je Azerbajdžan po lastnih jutranjih navedbah na območju Gorskega Karabaha danes nadaljeval vojaško operacijo. Po besedah azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva je bil Baku pripravljen operacijo ustaviti, ko bodo separatisti odložili orožje.
Alijev je po navedbah njegovega urada te besede izrekel v v telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Dodal je, da so predstavnike armenskih prebivalcev, ki živijo v Gorskem Karabahu, že večkrat povabili na pogovore o “reintegraciji”, a da so to možnost zavrnili. Ponovno pa so vabilo prejeli na začetku operacije. Blinken je sicer v torek govoril tudi z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom, ki mu je zagotovil podporo ZDA.
Po besedah nekdanjega predsednika separatistične vlade v Gorskem Karabahu Rubena Vardanjana je bilo v spopadih ubitih skoraj sto ljudi, še več sto pa je ranjenih. “To je velika vojna – Azerbajdžan je začel celovito operacijo,” je dejal po navedbah tiskovne agencije Reuters in operacijo imenoval za “tipično operacijo etničnega čiščenja”. V azerbajdžanski operaciji je bilo po zadnjih podatkih separatistov ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi je najmanj deset civilistov, vključno s petimi otroki, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Azerbajdžansko ministrstvo za obrambo je sicer zatrdilo, da vojska “cilja in uničuje le legitimne vojaške objekte in vojaško infrastrukturo z zelo natančnim orožjem”.
Med tistimi, ki so pozvali k umiritvi, je bila poleg ZDA tudi Rusija, ki je na območju po začetku zadnje vojne leta 2020 razporedila mirovne sile. Ruski vojaki, nameščeni v regiji, podpirajo civilno prebivalstvo v Gorskem Karabahu ter zagotavljajo zdravstveno pomoč in pomagajo pri evakuaciji, so med drugim sporočili iz Moskve. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, so evakuirali več kot 2.000 civilistov.
K takojšnjemu končanju spopadov je sicer pozval tudi generalni sekretar sekretar ZN Antonio Guterres. “Generalni sekretar ZN poziva k takojšnjemu končanju spopadov, deeskalaciji in strogemu spoštovanju premirja iz leta 2020 ter načel mednarodnega humanitarnega prava,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je azerbajdžanskega predsednika Alijeva pozval, naj zagotovi pravice in varnost etničnih Armencev v Gorskem Karabahu. Kot je zapisal na družbenem omrežju X, je v telefonskem pogovoru Alijeva pozval, naj Baku “zagotovi popolno prekinitev ognja in varno, dostojno ravnanje Azerbajdžana z Armenci” v Gorskem Karabahu. “Zagotoviti je treba njihove človekove pravice in varnost,” je pozval Michel in ob tem dodal, da je potrebno zagotoviti dostop za takojšnjo humanitarno pomoč.
Medtem je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell na družbenem omrežju X sporočil, da je na območje poslal posebnega odposlanca unije za Južni Kavkaz Toiva Klaarja. Kot je dejal, bo ta poročal o razmerah v regiji.
Baku je, spomnimo, včeraj začel vojaško operacijo v regiji Gorski Karabah na Kavkazu, kjer živijo predvsem Armenci, sicer pa je to mednarodno priznani del Azerbajdžana. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je sporočilo, da je “protiteroristična operacija” namenjena uveljavitvi umika armenskih enot iz regije, kot je bilo določeno v premirju leta 2020. V Bakuju so kasneje armenske separatiste v Gorskem Karabahu pozvali k pogovorom, vendar le, če bodo prej položili orožje.
Leta 2020 se je na območju sicer odvijala druga vojna od razpada Sovjetske zveze. Vojna je trajala 44 dni, v njej pa je bil bolj uspešen Azerbajdžan, ki je nazaj osvojil prenekatera ozemlja, ki jih je dotlej nadzirala Armenija.
Kaj je povedal ruski predsednik?
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil upanje za mirno rešitev spora v Gorskem Karabahu, pri čemer dogovora o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen ob posredovanju ruskih mirovnikov, ni omenil, poroča AFP. “Smo v tesnih stikih z vsemi stranmi konflikta, z oblastmi v Erevanu, z oblastmi v Stepanakertu in Bakuju. Upam, da bomo odpravili napetosti in rešitev tega problema prenesli na miroljubno pot,” je dejal.
Za zdaj tako ni jasno, ali so bile njegove izjave, ki jih je predvajala ruska državna televizija, podane pred razglasitvijo premirja ali po njej. Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ni želel komentirati dogovora o prekinitvi ognja. “Podrobnosti še nimam,” je dejal na novinarski konferenci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje