Veliko pozornosti v zahodnih tujih medijih je dobil govor predsednika ZDA Joeja Bidna na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Kaj je pred tem poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres?
“Rusija verjame, da se bo svet naveličal in ji dovolil, da brez posledic brutalno uničuje Ukrajino,” so po navedbah tiskovne agencije Reuters zvenele besede, ki jih je na splošni razpravi 78. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov izrekel predsednik ZDA Joe Biden. Vprašal se je, ali je zagotovljena neodvisnost kateregakoli naroda, “če dovolimo, da je Ukrajina razkosana”.
Zbrani v dvorani Generalne skupščine ZN so Bidnu zaploskali, ko je povedal, da bodo ZDA in zavezniki Ukrajini stali ob strani v boju za svobodo. “Rusija je edina, ki je odgovorna za to vojno,” je poudaril, s čimer je zavrnil navedbe Moskve, da je vojna posledica ekspanzionističnih teženj Zahoda.
Biden, predsednik države gostiteljice zasedanja Generalne skupščine ZN, je sicer uresničil napovedi, da ne bo govoril zgolj o vojni v Ukrajini, ki po mnenju številnih držav v razvoju jemlje pozornost drugim ključnim vprašanjem sodobnega in zelo razdeljenega sveta. Med drugim je spregovoril o podnebnih spremembah in njihovih posledicah ter odnosu ZDA in Kitajske, pri čemer je poudaril, da si v Washingtonu ne želijo spora s to silo.
Prav tako je zadovoljil tiste, ki so čakali na to, da bo ponovil svojo naklonjenost reformi Varnostnega sveta ZN, čeprav ni omenjal podrobnosti o tem, kakšno reformo podpira. Biden je, kot smo že pisali, sicer edini od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki je letos prisoten na splošni razpravi.
Pričakovano je bil do Rusije zelo kritičen tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ki se bo jutri udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, v četrtek pa ga bo v Beli hiši sprejel Biden, je Rusijo med drugim obtožil genocida ukrajinskih otrok, groženj z jedrskim orožjem in izkoriščanja hrane kot orožja. Prisotni v dvorani Generalne skupščine so njegov prihod na oder pozdravili z aplavzom, ki ga je dobil tudi, ko je sklenil govor z besedami: “Slava Ukrajini”. Vendar pa dvorana ni bila več tako polna kot ob začetku razprave, ko je zbrane voditelje med drugim nagovoril predsednik ZDA.
Guterres: “Svet potrebuje ukrajinsko žito in ruska gnojila”
Generalno skupščino je danes nagovoril tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Posvaril je, da je svet vse bolj razdeljen, zaradi česar ne bo mogoče reševati problemov, ki zadevajo vse. Po njegovih besedah se povečujejo razlike med gospodarskimi in vojaškimi silami, med vzhodom in zahodom ter med bogatimi in državami v razvoju.
Brez reform, med drugim reforme Varnostnega sveta kot najpomembnejšega organa ZN, po njegovem problemov ne bo mogoče učinkovito reševati. “Reforma ali razpad, ker svet razpada po šivih,” je dejal Guterres in pozval k sprejemanju odločitev s kompromisi.
Generalni sekretar ZN je v svojem nagovoru omenil tudi vojno v Ukrajini in opozoril, da do vojn pride, ko države ne spoštujejo načel Ustanovne listine ZN. “Vojna, ki se je začela v nasprotju z Ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom, je povzročila vrsto grozot: uničena življenja, kršene človekove pravice, travmatizirane otroke, uničene upe in sanje,” je dejal in dodal, da je posledice vojne čutiti po vsem svetu.
“Svet potrebuje ukrajinsko žito in ruska gnojila,” je prav tako povedal in pozval k obnovitvi črnomorske pobude za žito ter na splošno k nadaljevanju prizadevanj za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN.
Splošne razprave se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, več držav svetovnega juga pa je nezadovoljnih, ker menijo, da bo to odvzelo pozornost težavam, s katerimi se soočajo same. Vendar pa jim zahodne podpornice Ukrajine zagotavljajo, da niso pozabile nanje.
Za Guterresevim uvodnim nagovorom je splošno razpravo odprl predsedujoči 78. zasedanja Generalne skupščine Dennis Francis iz Trinidada in Tobaga, sledil pa mu je predsednik Brazilije Luis Inacio Lula da Silva, ki je pozval k reševanju konflikta v Ukrajini s pomočjo dialoga in med drugim dejal, da “nobena rešitev ne bo trajna, če ne bo temeljila na dialogu”. Poudaril je tudi, da se po svetu “veliko vlaga v orožje, zelo malo pa v razvoj”.
Brazilski predsednik je ob tem opozoril, da svet še ni doumel resnosti podnebne krize, ki “trka na naša vrata ter uničuje naše domove, mesta in države”. Izpostavil je, da je zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadeta populacija globalnega juga, medtem ko je najbogatejših deset odstotkov svetovnega prebivalstva odgovornih za skoraj polovico celotnega izpusta ogljika v ozračje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje