Menu Item
Italijansko sodstvo in vlada Giorgie Meloni sta se pri vprašanju pošiljanja migrantov v Albanijo znašla na različnih bregovih. Sodniki so namreč že večkrat zavrnili njihovo namestitev v migracijskih centrih, ki jih je zgradila Italija. Premierka Meloni nad odločitvami sodišča ni navdušena. Meni namreč, da je “težko delati”, če del institucij nasprotuje temu, da bi “narodu dali odgovore”. Podpora sodstvu je ob tem vse nižja.
Italija je oktobra začela uporabljati migracijska centra v Albaniji, kamor pošilja na morju prestrežene pribežnike, ki so pluli proti Italiji. V pristaniških mestih Shëngjin in Gjadër na severu Albanije je namreč zgradila sprejemna centra za migrante. V Albanijo želi pošiljati prestrežene migrante, ki prihajajo iz varnih držav, so moškega spola in ne spadajo v ranljive skupine. Ostale bodo odpeljali na otok Lampedusa na jugu Italije.
Gre za potezo premierke Giorgie Meloni, s katero želi rešiti problematiko velikega števila migrantov, prestreženih na morju, ki se po letu 2019 ponovno povečuje. Ob tem pa razprostira tudi težave, povezane s sodstvom – predvsem nizke podpore javnosti, ki jo diskreditacije le še znižujejo.
Italijansko sodišče je namreč zavrnilo namestitev 12 od skupno 16 pribežnikov iz Bangladeša in Egipta v Albaniji z obrazložitvijo, da ne izpolnjujejo meril za namestitev. Zaradi mladoletnosti in drugih ranljivosti so se pred tem podobno odločili tudi za ostale štiri pribežnike. Sklicevali so se, da naj ti ne bi prihajali iz varnih držav.
Italijanska vlada je nekaj dni za tem sprejela odlok, s katerim je 22 držav v celoti opredelila kot varne. Tamkajšnji sodniki so ob tem ocenili, da opredelitev države kot varne določa pravo EU, ki je nad italijanskim.
V ponedeljek je sodišče v Rimu ponovno odločilo, da morajo v Italijo vrniti sedem prosilcev za azil, ki so jih prav tako že poslali v Albanijo. Premierka Meloni pa nad odločitvami sodišča ni navdušena. Meni namreč, da je “težko delati”, če del institucij nasprotuje temu, da bi “narodu dali odgovore”.
“Ta vlada kritike – tiste, ki se ne strinjajo, pa tudi tiste, ki zgolj upoštevajo veljavne zakone – spreminja v disidente,” je za portal Politico dejal Roberto Saviano, novinar, ki je zaradi poročanja o italijanski mafiji že od leta 2006 deležen policijskega varovanja. Saviano je tudi velik kritik tokratne vlade. Zaradi obrekovanja je leta 2023 tudi prejel kazen.
“Njena ideja države je avtoritarna, čeprav v demokratičnem smislu. Želi namreč prevladati nad vsemi organi, ki nadzirajo vlado,” je še dejal za Politico.
Podpora sodstvu vse nižja. “Melonijini napadi nevarni”
Težave s pošiljanjem migrantov v Albanijo, čemur (zaenkrat) vztrajno nasprotuje italijansko sodišče, so le vrh ledene gore. Z vlado so na različnih bregovih tudi pri nekaterih drugih vprašanjih. Italijansko sodstvo pa se ob tem že leta spopada s padanjem podpore.
Po podatkih nedavne raziskave inštituta Eumetra je 54 odstotkov vprašanih kritičnih do dela sodstva. Kot ugotavljajo, je nezaupanje največje med desnosredinskimi volilci srednjih let. Kot bolj pozitivno delo sodstva ocenjujejo levosredinski volilci.
Ob tem v raziskavi dodajajo, da je podpora sodstvu pred 30 leti presegala 70 odstotkov, predvsem v zadnjih mesecih pa je opazen velik padec. Od lanskega maja do letošnje jeseni se je podpora namreč znižala za dodatnih sedem odstotnih točk. Kljub temu pa je podpora sodstvu višja kot podpora strankam in parlamentu, je še razvidno iz raziskave.
Namestnik tožilca kasacijskega sodišča Marco Patarnello je po potezah premierke Meloni sodnikom poslal elektronsko sporočilo, v katerem je njene napade označil za “nevarne”. Del sporočila so objavili nekateri italijanski mediji. Meloni je zaradi tega dejala, da del italijanskega sodstva proti njej kuje zaroto. V sodniških vrstah so se branili, da je bil javno objavljen le del sporočila, ki pa da je bil vzet iz konteksta.
Veliko zaskrbljenost zaradi javnih napadov proti italijanskemu sodstvu so konec oktobra izrazili tudi v društvu Evropski sodniki za demokracijo in svoboščine (Medel), ki je povezan z oddelkom Združenih narodov za globalne komunikacije.
“Obtožba, da so sodniki prekoračili svoja pooblastila in delovali z namenom političnega nasprotovanja vladi, je zelo resen napad na neodvisnost sodstva in načelo delitve oblasti,” so zapisali.
Ob tem zahtevajo, da se kritike sodstva – predvsem javnih organov in vlade – ne odrazijo kot delegitimacija, da ostale veje oblasti spoštujejo funkcije sodnikov in da neodvisnost sodstva ni ogrožena z individualnimi napadi na sodnike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje