Menu Item
V Glasgowu se je začel vrh voditeljev v okviru podnebne konference COP26. Britanski premier Boris Johnson je v uvodnem nagovoru posvaril pred nezadržno jezo, če konferenca ne bo prinesla odločnih korakov naprej pri omejevanju segrevanja ozračja. K ukrepanju za ohranitev človečnosti je pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Televizijski voditelj in naravoslovec David Attenborough pa je v svojem govoru poudaril, da je skrajni čas, da na novo spišemo zgodovino. Tragedijo, v kateri se je znašlo človeštvo, pa lahko obrnemo v triumf.
Zbrane na podnebni konferenci je danes nagovoril tudi britanski televizijski voditelj in naravoslovec Sir David Attenborough. V svojem skoraj osemminutnem čustvenem nagovoru je poudaril, da se je človeštvo znašlo v nenavadnem obdobju. “Prvič od obstoja civilizacije nismo tratili časa in izkoristili predvidljivost letnih časov in zanesljivega vremena,” je dejal. Povedal je, da je vse dosežke, ki jih je v zadnjih deset tisoč letih ustvarilo človeštvo, omogočila vremenska stabilnost. “Sežiganje fosilnih goriv, uničevanje narave, naš pristop do industrije, izpust karbonskih vlaken. Zdaj smo v resnih težavah,” je opozoril.
Lahko bi bili priča čudovitemu okrevanju
Stabilnost, od katere je odvisen obstoj človeštva, se lomi. Attenborough je med drugim izpostavil tudi, da generacije, na katere bo najbolj vplivalo segrevanje ozračja, niso generacije iz neke daljne, namišljene prihodnosti, ampak gre za sedanjo generacijo mladih. “Morda nam bo to dejstvo dalo zagon, da na novo spišemo zgodovino, da to tragedijo obrnemo v triumf,” je dejal. “Ne nazadnje smo najboljši reševalci težav. Razumemo težavo, vemo, kako jo popraviti,” je še pozval.
Svetovnim voditeljem je zato svetoval, naj imajo pri problematiki podnebnih sprememb v mislih mlajše generacije. “Če smo ločeni, delujemo kot močna sila, ki destabilizira naš planet. Dejstvo pa je, da smo zagotovo močnejši, če smo združeni v prizadevanju reševanja planeta,” je izrazil prepričanje. “V svojem življenju sem bil priča strašnemu upadu. V vašem pa bi lahko bili priča čudovitemu okrevanju tega planeta,” je s to mislijo svoj govor zaključil Attenborough.
Guterres: Kopljemo si lastne grobove
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je jasno opozoril na hitro ukrepanje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. “Naša odvisnost od fosilnih goriv potiska človeštvo na rob zmogljivosti. Ali bomo temu naredili konec ali bo nas to ustavilo samo. Čas je, da rečemo dovolj. Dovolj je ubijanja s fosilnimi gorivi. Dovolj je ravnanja z naravo kot s smetjo. Dovolj je sežiganja, vrtanja še globlje in rudarjenja. Kopljemo si lastne grobove,” je bil kritičen generalni sekretar in dodal, da so potrebni odločni ukrepi za ohranitev človečnosti in planeta.
Zbrane je nagovoril tudi britanski premier Boris Johnson. Svetovne voditelje, med katerimi je tudi slovenski premier Janez Janša, je posvaril pred obsodbo prihodnjih generacij, če konferenca ne bo prinesla odločnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. “Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedeli bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav,” je opozoril Johnson.
“Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi,” je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje še ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja: “Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje.”
Princ Charles: Čas za ukrepanje se izteka
Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu, leta 2015. “Omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje in začnimo potovanje proti bolj zeleni prihodnosti,” je dejal. “Imamo tehnologijo, lahko zberemo finance. Vprašanje je, ali imamo voljo,” je še poudaril Johnson. Nemška kanclerka Angela Merkel je kot orodje v boju proti podnebnim spremembam izpostavila dajatev na emisije ogljikovega dioksida, s čimer naj bi spodbudili naložbe v čisto energijo. “EU to za industrijski sektor že pozna. Nekatere države, kot je recimo Kitajska, to ravno vpeljujejo,” je dejala.
Italijanski premier Mario Draghi, ki je minuli konec tedna gostil voditelje dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20), pa je med drugim poudaril, da mora iti COP26 še korak dlje od zasedanja G20, na katerem so potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. “COP26 mora biti začetek nekega novega obdobja, kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam,” je poudaril. Da se čas za ukrepanje izteka, pa je opozoril britanski princ Charles. Ocenil je, da boj s podnebnimi spremembami zahteva na tisoče milijard dolarjev sredstev.
Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek bo veljal tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa bo tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju. Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.
Kitajska spet razočarala, Indija bi lovila šele leto 2070
In če se na eni strani vrstijo pozivi k ukrepanju, je na drugi strani znova razočarala največja onesnaževalka na svetu — Kitajska. Njen predsednik Ši Džinping se konference ni niti udeležil, poleg tega Kitajska ni sprejela nobenih novih podnebnih zavez, čeprav se ta azijska država sooča s kritikami na račun neambicioznosti svojega podnebnega načrta. Premier Indije Narendra Modi pa je dejal, da bo Indija, ki je sicer tretja največja onesnaževalka na svetu, lahko podnebno nevtralna šele leta 2070, kar je 20 let kasneje od cilja, ki naj bi ga svetovni voditelji na tej konferenci zastavili.
Države naj bi podnebno nevtralnost namreč dosegle najkasneje do leta 2050. Podnebne konference se prav tako ni udeležil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je minuli teden sporočil, da Rusija, ena največjih svetovnih izvoznic nafte in plina, načrtuje, da bo ogljično nevtralnost dosegla šele do leta 2060. Dogodka se ni udeležil niti turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se v Glasgow ni odpravil zaradi nestrinjanja z organizatorji konference glede varnostnega protokola.
V škotskem Glasgowu, kjer se je v nedeljo začela podnebna konferenca, danes in v torek pa poteka vrh voditeljev, v dveh tednih sicer pričakujejo več kot 120 svetovnih voditeljev in okoli 25.000 delegatov, novinarjev in podnebnih aktivistov iz skoraj 200 držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!