Haitijska policija je sporočila, da je atentat na predsednika države Jovenela Moisa izvedla skupina 28 napadalcev. Zaradi politične krize in različnih zakonodajnih določil ni znano, kdo bo po predsednikovi smrti prevzel vodenje Haitija.

Haitijska policija je sporočila, da je atentat na predsednika države Jovenela Moisa izvedla skupina 26 državljanov Kolumbije in dveh haitijskih Američanov. Organizatorja atentata, ki se je zgodil v noči na sredo v Port-au-Princeu, še iščejo.

Haitijska policija je osumljence ujela po akciji, ki je vključevala tudi strelski obračun. Tajvansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 11 osumljenih napadalcev vdrlo v prostore veleposlaništva, kjer so jih aretirali. Na novinarski konferenci je haitijska policija pred kamere privedla 17 moških, šef policije Leon Charles pa je med drugim pokazal več zaseženih kolumbijskih potnih listov, orožja, mačet, walkie-talkiejev.

Medtem ko je haitijska policija doslej aretirala 17 ljudi (15 državljanov Kolumbije in dva haitijska Američana, stara 35 in 55 let), so bili trije napadalci ubiti v spopadih s policijo, osem pa jih je še vedno na begu. “Tujci so prišli v našo državo, da ubijejo predsednika,” je po Reutersovih navedbah povedal Charles. V haitijski prestolnici se je ob aretacijah zbrala množica ljudi, ki je zažigala avtomobile osumljenih napadalcev.

Obrambni minister Kolumbije Diego Molano je sporočil, da so bili Kolumbijci, ki so sodelovali v napadu, upokojeni člani kolumbijskih oboroženih sil. Ameriški State Department še ni potrdil, da so bili med pridržanimi državljani ZDA, so pa sporočili, da se pogovarjajo s haitijskimi uradniki, tudi preiskovalci, o tem, kako bi ZDA lahko pomagale.

Na Haitiju, kjer živi dobrih 11 milijonov ljudi, so v sredo razglasili izredne razmere, ki bodo predvidoma trajale 15 dni. Je pa začasni premier Claude Joseph sporočil, da se bo haitijsko gospodarstvo odprlo, kar velja tudi letališče.

Ni znano, kdo bo prevzel vodenje države

Razlog za atentat uradno še ni znan, so se pa proti Moisu, ki je vodenje države prevzel leta 2017, pred tem pa je vodil podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo banan, vrstili protesti. Politični nasprotniki so ga obtoževali koruptivnega ravnanja in, med drugim, prisvajanja oblasti. Kdo bo začasno prevzel vodenje Haitija, ni znano.

Haitijska ustava iz leta 1987 predvideva, da v primeru smrti predsednika vodenje države prevzame predsednik vrhovnega sodišča, a (neenotno sprejeti) amandmaji ustave prav tako določajo, da v tem primeru vodenje države prevzame premier oziroma mora novega predsednika izvoliti parlament, če predsednikova smrt nastopi v zadnjem letu mandata (kar se je zgodilo v Moisovem primeru).

Problematična pa so ne le različna določila, kdo prevzame vodenje države, ampak – tako Reuters – tudi to, da je predsednik haitijskega vrhovnega sodišča po okužbi s koronavirusom umrl prejšnji mesec, mandati večine poslancev in senatorjev pa so se iztekli lani, potem ko parlamentarnih volitev na Haitiju niso izvedli od leta 2019. Prav tako je Moise v ponedeljek imenoval novega predsednika vlade Ariela Henryja, ki pa še ni zaprisegel. Medtem ko vse kaže, da je vajeti države prevzel dosedanji premier Claude Joseph, je Henry za haitijski časopis Le Nouvelliste povedal, da Josepha ne priznava za legitimnega predsednika vlade.

Haiti si z Dominikansko republiko deli otok Hispanola. Je najrevnejša država na ameriški hemisferi. Od leta 1957 do leta 1986 ji je vladala družina Duvalier, sledilo pa je več državnih udarov in posredovanj iz tujine. Po zadnjem vojaškem udaru leta 2004, v katerem je bil odstavljen predsednik Jean-Bertrand Aristide, so Združeni narodi na Haitiju vzpostavili stabilizacijsko misijo ZN (MINUSTAH), katere mandat se je zaključil leta 2017. V uničujočem potresu 12. januarja 2010, v katerem je po podatkih haitijske vlade umrlo več kot 222.000 ljudi, je izgubilo življenje tudi 96 pripadnikov misije, na spletni strani navajajo Združeni narodi.

Dogajanje na Haitiju z vidika varnosti še posebej skrbi Dominikansko republiko. Veleposlanik Dominikanske republike pri ZN José Blanco je menil, da bi ZN morali na Haiti poslati “močno misijo”, da bodo Haitijci lahko “vzpostavili mir”.