Menu Item
Za vstop Hrvaške v schengen ni ovir, je v danes sprejetem osnutku mnenja, o katerem bo novembra odločal Evropski parlament, ocenil pristojni parlamentarni odbor. Mnenje Evropskega parlamenta, ki ni zavezujoče, bo sicer predzadnji korak na poti Hrvaške v schengen z januarjem prihodnje leto, dokončno odločitev pa naj bi decembra sprejel Svet EU.
Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je danes podprl mnenje, da je Hrvaška pripravljena uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda. Ob tem je pozval Svet EU k sprejetju odločitve za vstop Hrvaške ter opozoril, da je treba stalno ocenjevati spoštovanje temeljnih pravic na zunanjih mejah.
Odbor je poročilo sprejel s 45 glasovi proti osmim, pet poslancev se je glasovanja vzdržalo. Poslanci so med drugim pozvali Hrvaško, naj Evropski parlament in Svet EU obvesti o svojem akcijskem načrtu za upravljanje zunanjih meja EU in njegovem izvajanju ter zlasti o neodvisnem mehanizmu za spremljanje ukrepov policistov.
“Poslanci so Hrvaški prižgali zeleno luč za vstop v schengen, a z jasnimi opozorili glede upravljanja zunanje meje, nasilja nad migranti ter s pozivom Evropski komisiji, da razmere podrobno spremlja,” je po glasovanju dejal evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je bil tudi pogajalec politične skupine socialistov in socialdemokratov za pripravo mnenja.
Odbor je, kot je sporočil Nemec, na njegovo pobudo podprl tudi poziv Evropski komisiji po vnovični oceni izpolnjevanja evropske zakonodaje s strani Hrvaške glede upravljanja z zunanjo mejo. Od zadnje ocene je namreč minilo več let, od takrat pa so mediji in nevladne organizacije razkrili sporne prakse ravnanj z migranti, njihovo nezakonito prisilno vračanje v Bosno in Hercegovino in celo nasilje hrvaških obmejnih organov nad migranti. “S takšnim madežem se mora Hrvaška odkrito soočiti in ga odpraviti,” je ob tem poudaril Nemec.
“V postopku obravnave hrvaškega približevanja schengnu smo v Evropskem parlamentu zaradi velikih pritiskov hrvaške strani hiteli, morda nekoliko brez potrebe in nepravično do Romunije in Bolgarije, ki v čakalnici za schengen stojita že več kot enajst let,” je pri tem opozoril Nemec.
Kot sicer izhaja iz dokumenta, ki ga je prejšnji teden predstavil poročevalec odbora, portugalski poslanec Paulo Rangel (EPP), ob upoštevanju rezultatov ocenjevalnih postopkov in ponovnih pregledov, ki so jih opravile skupine strokovnjakov, za članstvo Hrvaške v schengnu ni ovir.
Čeprav naj glede vstopa Hrvaške v schengen s prihodnjim letom v EU ne bi bilo več zadržkov, pa se, kot opozarjajo viri v Bruslju, vendarle lahko zaplete, če bo Svet EU glasoval v paketu, torej o skupnem pristopu Hrvaške, Romunije in Bolgarije.
Nizozemski parlament je namreč prejšnji teden vlado premierja Marka Rutteja pozval, naj vloži veto na pristop Romunije in Bolgarije, dokler v obeh državah ne bodo izvedli nadaljnjega preverjanja mejnega nadzora, delovanja pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Rangel je danes po glasovanju sporočil, je bila na Hrvaškem opravljena najobsežnejša ocena za članstvo v schengenskem območju med vsemi državami EU doslej. Na osmih področjih schengenskega pravnega reda je Hrvaška izpolnila 281 priporočil. Komisija in Svet sta potrdila, da je država pripravljena v celoti uporabljati schengenska pravila, odbor pa se strinja, da mora biti nadzor na notranjih mejah odpravljen do konca leta, je poudaril.
Hrvaška je dokazala, da je pripravljena uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda, je zapisano tudi v predlogu mnenja Evropskega parlamenta, ki Svet EU poziva, naj sprejme sklep o vstopu Hrvaške v schengen.
Na zasedanju ministrov EU za notranje zadeve mora biti odločitev sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje