Iran s strahom pogleduje proti Venezueli

Ameriška vojaška operacija v Venezueli je vznemirila več kot 11.000 kilometrov oddaljen Iran. Teheran se namreč poleg notranjih nemirov, ki jih povzročajo množični protivladni protesti, sedaj sooča še z možnostjo ponovne ameriške vojaške akcije, piše CNN.

Že poleti so bila iranska jedrska oporišča tarča ameriških napadov, zaostritev pa sedaj še podžiga vse samozavestnejši ameriški predsednik Donald Trump, ki je po napadu na Venezuelo zagrozil tudi drugim nasprotnikom.

Trump s podporo protestnikom razjezil Teheran

V ponedeljek je že drugič v enem tednu javno zagrozil Iranu, da bo ameriški odgovor neizprosen, če oblasti začnejo ubijati protestnike. "Če bodo začeli ubijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti, jih bo ZDA zelo močno udarila," je Trump dejal na krovu letala Air Force One.

Protesti so v Iranu izbruhnili prejšnji teden, ko so nezadovoljni trgovci zaradi strmoglavljenja valute zavzeli ulice. Sprva lokalizirane in večinoma miroljubne demonstracije so se hitro razširile po vsej državi, saj so se pridružili tudi drugi deli prebivalstva. Po podatkih ameriške aktivistične skupine Human Rights Activists News Agency (HRANA) je do nemirov prišlo v 88 mestih v 27 od skupno 31 iranskih provinc. Režim je nad protestnike za zatrtje protestov poslal paravojaške sile Basidž.

Po devetih dneh protestov je bilo po navedbah HRANA ubitih najmanj 29 protestnikov, skoraj 1.200 pa aretiranih. Iranske varnostne sile so med drugim vdrle tudi v bolnišnico v mestu Ilam, kjer so aretirale ranjene protestnike, kar je pogosto uporabljena taktika iranskega represivnega aparata.

Trumpova neposredna opozorila so razjezila Teheran, ki je sedaj še bolj odločen zatreti proteste.

Iransko vodstvo sicer že dolgo opozarja pred ameriškimi poskusi zamenjave režima in tako podpornikom kot nasprotnikom sporoča, da je končni cilj Zahoda strmoglaviti Islamsko republiko.

Pritisk ZDA je okrepil še izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je izrazil podporo iranskim protestnikom in s tem še dodatno povečal paranojo v Teheranu. Iranske oblasti so zato nekatere protestnike označile za izgrednike, plačance in zunanje izzivalce.

"Protestiranje je legitimno, toda protest ni enako kot izgredništvo. S protestniki se pogovarjamo. Uradniki se morajo pogovarjati s protestniki. Toda z izgredniki se nima smisla pogovarjati," je na platformi X zapisal vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in dodal, da morajo "izgrednike postaviti na svoje mesto".

"Ali bo Venezuela res odskočna deska za napad na Iran, je prezgodaj reči"

Ko je Izrael lani poleti nepričakovano napadel Iran, je šele razkritje o globini infiltracije razkrilo pravo naravo grožnje – izraelski agenti naj bi namreč pretihotapili orožje v državo in izvedli napade na ključne cilje znotraj iranskega ozemlja.

Iranske oblasti so po tem aretirale več oseb in usmrtile vsaj deset ljudi. V ponedeljek je iranska državna televizija poročala, da so v Teheranu aretirali moškega zaradi suma sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo Mossad.

Profesor na ameriški univerzi Johns Hopkins Vali Nasr je za CNN dejal, da Iran zdaj ameriške namene dojema kot "maksimalistične": "Za Teheran so ameriški nameni zdaj povsem jasni – maksimalistični in sovražni. Ali bo Venezuela res odskočna deska za napad na Iran, je prezgodaj reči. Venezuelska zgodba se je šele začela," je poudaril.

Iran se zdaj sooča s "trojno krizo", pa je za CNN povedala Sanam Vakil, direktorica programa za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri londonskem mislišču Chatham House. Iran se je sicer že prej spopadal z gospodarsko in politično krizo, zdaj pa se sooča še z zunanjim pritiskom ZDA in Izraela ter grožnjo nove vojne.

Številne vzporednice

Pod vodstvom pokojnega predsednika Huga Chaveza in pozneje Nicolasa Madura je Venezuela postala najtesnejša iranska zaveznica na zahodni polobli. Gospodarska in vojaška sodelovanja so zbližala dva močno sankcionirana ameriška nasprotnika.

Ko je Venezuela začela propadati pod težo sankcij, je Iran – bolj vešč spopadanja z ameriško politiko maksimalnega pritiska – pomagal s tankerji za prevoz venezuelske nafte. Sklenilo je na desetine dvostranskih sporazumov, tudi 20-letni dogovor o obnovi venezuelskih rafinerij in krepitvi vojaških vezi.

Iranska revolucionarna garda je celo načrtovala gradnjo železniške proge za metro v Caracasu, a je kasneje odstopila od projekta.

Presenetljive vzporednice med obema režimoma so številne opazovalce spodbudile k vprašanju, ali lahko tudi oslabelega Hameneja doleti podobna usoda kot Madura.

Obe državi imata ogromne zaloge nafte in mineralnega bogastva ter se že dolgo predstavljata kot antiimperialistična nasprotnika ZDA. Obe trpita zaradi paralizirajočih ameriških sankcij, ki so povzročile gospodarski kolaps. Trump je neposredno zagrozil obema režimoma, kar je še zaostrilo pritisk na Teheran in Caracas.

Vendar pa sta si državi tudi zelo različni. Iran je teokratska republika, ki temelji na šiitskem islamu, medtem ko je Venezuela socialistična in sekularna država.

"Spopad je neizogiben"

Iran je morda tudi bolje pripravljen na morebiten poskus zamenjave režima od zunaj. Islamska republika je že dolgo pričakovala ameriški poskus strmoglavljenja in si zgradila mrežo oboroženih proksi skupin za projiciranje moči na Bližnjem vzhodu, obenem pa je razvila lastne vojaške zmogljivosti, vključno z naprednimi droni in balističnimi raketami.

"Vsi ameriški centri in sile v regiji bodo za nas legitimne tarče, če pride do morebitnega napada," je opozoril predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf.

V Iranu so tako privrženci režima kot opozicija izrazito proti vsakršnemu tujemu vmešavanju. Tudi med 12-dnevno izraelsko vojno z Iranom poleti so se politične sile poenotile in obsodile izraelski napad na domovino.

Tudi če bi prišlo do poskusa zamenjave režima, pa ni nujno, da bi prinesel rezultate, ki si jih nasprotniki Irana želijo.

"Primer Venezuele bo za Islamsko republiko in ves svet izjemno pomemben, saj bo pokazal, da odstranitev voditelja na vrhu še ne pomeni nujne spremembe politik znotraj sistema," je dejala Vakil.

Za iranske voditelje je bila poletna vojna še ena potrditev njihovega dolgoletnega prepričanja: pogajanja z ZDA so le pretveza za končni cilj – strmoglavljenje Islamske republike. Po besedah ajatole Hameneja je spopad neizogiben.

"Tisti, ki so trdili, da je rešitev iranskih težav v pogajanjih z ZDA, so zdaj videli, kaj se zgodi. Medtem ko smo se pogajali, so ZDA v ozadju pripravljale načrte za vojno," je v soboto zapisal na X. "Sovražniku se ne bomo uklonili," je še dodal iranski voditelj.