Menu Item
Ob skoraj 49-odstoni volilni udeležbi je na iranskih predsedniških volitvah slavil konservativni klerik Raisi. Amnesty International je pozval k preiskavi obtožb, da je Raisi kriv zločinov proti človeštvu.
Ultrakonservativni klerik Ebrahim Raisi je pričakovano zmagal na predsedniških volitvah v Iranu. Po končnih uradnih izidih je prejel 61,95 odstotka glasov, je danes sporočil notranji minister Aboldreza Rahmani Fazli. Volilna udeležba je bila 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je bila doslej najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah leta 1993, ko je bila 50-odstotna. Volišča so bila včeraj odprta dve uri dlje, da bi med pandemijo covida-19 omogočili čim višjo udeležbo. Poznavalci so že pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba rekordno nizka zaradi poziva opozicije k bojkotu, pa tudi zato, ker so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize. Iranske opozicijske skupine v izgnanstvu so pozdravile bojkot volitev in ga označile za “udarec teokratskemu sistemu v državi”.
Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta. Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev “plačancev sovražnika”. Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.
ZDA kot “veliki satan”
Po končnih uradnih izidih je nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj prejel 11,7 odstotka glasov in se uvrstil na drugo mesto. Nekdanji guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, med kandidati edini reformist, je prejel 8,3 odstotka glasov, poslanec Amirhosein Gazizadeh-Hašemi pa 3,4 odstotka, poroča Ansa. Raisi je obveljal za favorita, potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil kandidature njegovih glavnih tekmecev, opozicija pa pozvala k bojkotu volitev.
60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o “velikem satanu”. Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov. Uživa podporo vrhovnega voditelja ajatole Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.
Raisi je tožilec večji del svoje kariere. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Rohani. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja.
Raisijeva zmaga in Zahod
Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran. Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma – Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.
Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov. Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je danes pozvala k preiskavi novoizvoljenega predsednika Raisija zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu. Raisijevi nasprotniki v obtožbah na račun Raisija opozarjajo, da je bil član t. i. “komisije za smrt”, ki je leta 1988 v le nekaj mesecih usmrtila na tisoče političnih zapornikov.
Novoizvoljeni iranski predsednik je že prejel čestitke iz Rusije, Sirije, Turčije in Združenih arabskih emiratov ter palestinskega gibanja Hamas, ki je sporočilo, da je Iran vedno “glaven, močan in resničen podpornik palestinskega upora”.
Ruski predsednik je ob čestitki Raisiju izpostavil tradicionalno dobre odnose med Rusijo in Iranom. Izrazil je upanje, da bo kot predsednik Irana prispeval k “razvoju konstruktivnega dvostranskega sodelovanja na mnogih področjih in partnerstva v mednarodnih zadevah”, so sporočili iz Kremlja. “To v celoti ustreza interesom ruskega in iranskega naroda in vodi h krepitvi regionalne stabilnosti in varnosti,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!