Hrvaška policija še nima novih informacij o desetih najstnikih iz Burundija, ki so pred dvema dnevoma izginili neznano kam. Čeprav so tudi na rokometni zvezi v šoku, ni prvič, da so mladi športniki izginili sredi tekmovanja.
Mladinsko svetovno rokometno prvenstvo, ki te dni poteka na Hrvaškem, pretresa izginotje desetih najstnikov. Pred dvema dnevoma je deset državljanov Burundija, vsi so se rodili leta 2006, izginilo neznano kam.
Zasedbi te afriške države na prvenstvu ni šlo najbolje, minuli teden so tekmovali za razvrstitev na mesta od 29. do 32. mesta. A tu se je zapletlo: v četrtek bi se morali pomeriti proti Bahrajnu, tekma pa se ni začela v predvidenem terminu.
Deset članov ekipe je namreč zapustilo študentsko naselje v Reki, kjer so bili nastanjeni v času prvenstva. Nihče se ni javil na klice funkcionarjev reprezentance ali Mednarodne rokometne zveze (IHF).
Iz Primorsko-goranske policijske uprave pa so sporočili, da pogrešajo deset mlajših moških, rojenih v letu 2006, ki so v četrtek okoli 15.30 odšli neznano kam iz prostorov reškega študentskega centra. Aktivnosti za izsleditev pogrešanih rokometašev še potekajo.
“Ne vem, kako bi se domov vrnili brez fantov.”
Hrvaška rokometna zveza je ob tem pretresena in izraža obžalovanje, poroča N1 Zagreb. “Reprezentanci Burundija smo na voljo za kakršno koli logistično in operativno podporo, na voljo pa smo tudi policiji,” je sporočila hrvaška rokometna zveza. Dodali so, da so pri četrtkovi tekmi razsodili, kot da je Burundi odstopil.
Šokiran pa je tudi predsednik rokometne zveze Burundija Dauphin Nikobamye. “Šokirani smo tako na zvezi kot tudi starši reprezentantov, s katerimi smo ves čas v stiku. Vse, ki lahko pomagajo pri iskanju fantov, prosim, da to storijo. Ne vem, kako bi se vrnili domov brez njih,” je dejal.
Tokratno izginotje mladih športnikov iz afriške države ni prvi tovrstni dogodek. Predvidevati je mogoče, da so mladeniči pravzaprav pobegnili razmeram v domovini.
Pobeg iz revne domovine
Burundi je ena najrevnejših držav na svetu, kjer se še vedno čutijo posledice dolgoletnih etničnih konfliktov. Glavni etnični skupini v Burundiju sta Hutujci in Tutsiji. Čeprav so Hutujci v večini, prevladuje manjšina Tutsijev. Od osamosvojitve leta 1962 je v državi prihajalo do nasilja med manjšinama. Leta 1993 je izbruhnila državljanska vojna, Burundi pa je postal prizorišče enega najbolj nerešljivih konfliktov v Afriki, poroča BBC.
Iz države, kjer živi 12 milijonov ljudi, so v zadnjih desetih letih pobegnili številni. Čeprav razmere še vedno niso stabilne, se tja nekateri poskušajo vrniti, piše N1 Zagreb.
Državo vodi predsednik Evariste Ndayishimiye, ki je položaj prevzel junija 2020. Takratni predsednik Pierre Nkurunziza je umrl sredi pandemije covida-19. Nkurunziza, vodja Hutujcev, je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po izbruhu državljanske vojne v Burundiju. Podpiral pa je tudi sedanjega predsednika, zaradi česar je opozicija kritizirala izid volitev.
Burundi se ne sooča le s političnimi pretresi, ampak tudi s slabo gospodarsko situacijo. Ogromna revščina se odraža tudi na BDP, ki znaša približno 200 evrov na prebivalca na leto. To je velik izziv tudi za tisoče beguncev, ki se skušajo vrniti v državo in si znova zgraditi življenje.
Med politično krizo, ki je državo pretresla leta 2015, je namreč državo zapustilo več kot 400.000 državljanov. Na svoje domove se jih je vrnilo več kot 200.000. Nekateri so se vrnili po tem, ko je oblast prevzel Ndayishimiye, drugi pa pravijo, da niso več zdržali v slabo opremljenih begunskih taboriščih.
Pričevanja beguncev iz taborišč so grozljiva. Trdijo, da niso imeli hrane, otroci pa so zbolevali. Vendar jih tudi v domovini ni pričakala veliko boljša situacija. Po podatkih Združenih narodov si 70 odstotkov lačnih uspe zagotoviti le en obrok na dan. Zato nekateri spet razmišljajo o odhodu.
Situacijo otežuje tudi odnos podmladka vladajoče stranke do tistih, ki so se vrnili. Pogosto jih obtožujejo izdaje, zaradi česar nekateri ponovno razmišljajo o odhodu. Pojavile so se celo informacije o ugrabitvah, ki naj bi jih organizirali mladi člani vladajoče stranke, še piše N1 Zagreb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!