ZDA hitijo z dobavo sistemov zračne obrambe. Kremelj: To bo podaljšalo konflikt

Po ponedeljkovih uničujočih napadih, v katerih so ruski izstrelki zadeli tudi ukrajinsko energetsko infrastrukturo, je vlada v Kijevu prebivalce Ukrajine pozvala, naj varčujejo z elektriko. Medtem ko so mnoga gospodinjstva ostala v temi, so ljudi pozvali, naj ne uporabljajo naprav, kot so pečice in pralni stroji. Kot piše Al Džazira, je danes zjutraj brez elektrike ostalo več sto gospodinjstev v regijah Kijev, Lvov, Sumi in Ternopol.

ZDA, ki Ukrajini vse od začetka ruske invazije pošiljajo orožje, so sporočile, da bodo pohitrile postopek dobave naprednih sistemov zračne obrambe NASAMS Ukrajini, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby. Predsednik ZDA Joe Biden je, spomnimo, sisteme zračne obrambe ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu obljubil po obsežnih ponedeljkovih ruskih napadih. Skupno naj bi ZDA Ukrajini poslale osem sistemov NASAMS – dva naj bi bila poslana kmalu, šest pa na daljši rok, piše Reuters.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno zahteval, da Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) doda ukrajinsko pristaniško mesto Odesa na seznam svetovne dediščine, da bi ga tako zaščitili pred ruskimi zračnimi napadi.  Dodal je, da bi moral biti eden od teh korakov ohranitev zgodovinskega središča Odese, "čudovitega mesta, pomembnega črnomorskega pristanišča in vira kulture za milijone ljudi v različnih državah", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Unesco je v odzivu sporočil, da bo proučil zahtevo Ukrajine na naslednjem zasedanju odbora za svetovno dediščino, vendar datuma, kdaj bo to zasedanje, niso navedli. Zadnje zasedanje bi moralo biti julija v Rusiji, a so ga preložili prav zaradi vojne v Ukrajini. Odbor trenutno vodi Rus Aleksander Kuznecov. Zelenski je danes Unesco pozval še, naj Rusijo izključi iz vseh svojih organov, čeprav je Unesco že sporočil, da je to nemogoče, saj je Rusija članica Združenih narodov.

Sodišče v Berlinu je danes odločilo, da se pred ruskim veleposlaništvom v prestolnici lahko začasno razstavi uničen ruski tank, čemur je nasprotovalo berlinsko okrožje Mitte, kjer se ambasada nahaja. Razstava tanka se bo zgledovala podobnim razstavam uničene ruske vojaške opreme v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske sile so največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki leži v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, okupirale marca. Pogosta obstreljevanja na območju elektrarne, za katera Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega, so razlog za skrb. Na današnjem srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina in šefa Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija je Putin sporočil, da je pripravljen pogovarjati o "vseh stvareh", ki zadevajo delovanje elektrarne. Več v prispevku Putin meni, da so razmere okoli jedrske elektrarne v Zaporožju zaskrbljujoče.

Voditelji skupine vplivnih držav G7 so se na današnjem virtualnem vrhu zavzeli za finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo Ukrajini, ki da bo trajala, dokler bo treba. Prav tako so sporočili, da bi morebitna uporaba jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja s strani Rusije naletela na resne posledice, navaja Reuters. Obsodili so tudi ponedeljkove raketne napade na Ukrajino, pri čemer so spomnili, da napadi na civiliste pomenijo vojno hudodelstvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrh skupine G7, v kateri so ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska, pričakovano zaprosil za "moderne in učinkovite" sisteme zračne obrambe, s katerimi bi po njegovih besedah Ukrajina lahko ustavila Rusijo.

Voditelje držav G7, ki so se sestali prek spleta, je prav tako pozval, naj podprejo njegov predlog, da se na območje ukrajinsko-beloruske meje napotijo mednarodni opazovalci. Pozval je tudi k novim sankcijam zoper Moskvo, navaja tiskovna agencija Reuters.

Zelenski je menil še, da bi bila omejitev cen ruskih energentov korak na poti do miru. "Omejitve bi spodbudile teroristično državo, da razmišlja o miru, o neprofitnosti vojne," je dejal po pisanju BBC. Ocenil je, da je ruski voditelj v "zadnji fazi svoje vladavine" in da "ima še prostor za nadaljnje stopnjevanje".

Madžarski premier Viktor Orban je bil ob obisku Berlina, kjer se je med drugim srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, znova kritičen do sankcij EU proti Moskvi ter pozval k pogajanjem med ZDA in Rusijo za prekinitev ognja v Ukrajini. Poln hvale je bil tudi na račun bivše kanclerke Angele Merkel, ki da bi lahko preprečila vojno. Več TUKAJ. 

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci pred zasedanjem ministrov za obrambo spregovoril o vojni v Ukrajini. "Ukrajina ima zagon in še naprej niza pomembne zmage, medtem ko se Rusija vse bolj zateka h grozljivim in nediskriminatornim napadom na civiliste in kritično infrastrukturo," je med drugim povedal po navedbah BBC. Ministri držav zveze Nato bodo med drugim razpravljali tudi o krepitvi zalog orožja in zaščiti kritične infrastrukture. Več v prispevku Stoltenberg: Putin mora končati vojno z umikom iz Ukrajine.

Šef britanskih obveščevalcev Jeremy Fleming je v intervjuju za britansko radiotelevizijo BBC spregovoril tudi o tem, ali bo Rusija dejansko uporabila jedrsko orožje. Podobno kot pred njim ameriški obveščevalci je povedal, da trenutno ni znakov, da Rusija razmišlja o uporabi jedrskega orožja v vojni v Ukrajini, a je pri tem opozoril, da je razprava o jedrskem orožju "zelo nevarna", povzema BBC.

Spomnimo, ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno dejal, da je Moskva za zaščito ozemelj pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. 

Fleming je v pogovoru za BBC prav tako povedal, da ruska vojska in Putin – ne glede na to, kako vodita vojno – ostajata v okvirih znane doktrine. "Prepričan sem, da Putina skrbijo nevarnosti stopnjevanja. O njih razmišlja drugače. A mislim, da je to znak, da še ni posegel po drugih oblikah bojevanja," je dodal po navedbah BBC.