Po ponedeljkovih uničujočih napadih, v katerih so ruski izstrelki zadeli tudi ukrajinsko energetsko infrastrukturo, je vlada v Kijevu prebivalce Ukrajine pozvala, naj varčujejo z elektriko. Medtem ko so mnoga gospodinjstva ostala v temi, so ljudi pozvali, naj ne uporabljajo naprav, kot so pečice in pralni stroji. Kot piše Al Džazira, je danes zjutraj brez elektrike ostalo več sto gospodinjstev v regijah Kijev, Lvov, Sumi in Ternopol.

ZDA, ki Ukrajini vse od začetka ruske invazije pošiljajo orožje, so sporočile, da bodo pohitrile postopek dobave naprednih sistemov zračne obrambe NASAMS Ukrajini, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby. Predsednik ZDA Joe Biden je, spomnimo, sisteme zračne obrambe ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu obljubil po obsežnih ponedeljkovih ruskih napadih. Skupno naj bi ZDA Ukrajini poslale osem sistemov NASAMS – dva naj bi bila poslana kmalu, šest pa na daljši rok, piše Reuters.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno zahteval, da Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) doda ukrajinsko pristaniško mesto Odesa na seznam svetovne dediščine, da bi ga tako zaščitili pred ruskimi zračnimi napadi.  Dodal je, da bi moral biti eden od teh korakov ohranitev zgodovinskega središča Odese, "čudovitega mesta, pomembnega črnomorskega pristanišča in vira kulture za milijone ljudi v različnih državah", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Unesco je v odzivu sporočil, da bo proučil zahtevo Ukrajine na naslednjem zasedanju odbora za svetovno dediščino, vendar datuma, kdaj bo to zasedanje, niso navedli. Zadnje zasedanje bi moralo biti julija v Rusiji, a so ga preložili prav zaradi vojne v Ukrajini. Odbor trenutno vodi Rus Aleksander Kuznecov. Zelenski je danes Unesco pozval še, naj Rusijo izključi iz vseh svojih organov, čeprav je Unesco že sporočil, da je to nemogoče, saj je Rusija članica Združenih narodov.

Sodišče v Berlinu je danes odločilo, da se pred ruskim veleposlaništvom v prestolnici lahko začasno razstavi uničen ruski tank, čemur je nasprotovalo berlinsko okrožje Mitte, kjer se ambasada nahaja. Razstava tanka se bo zgledovala podobnim razstavam uničene ruske vojaške opreme v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske sile so največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki leži v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, okupirale marca. Pogosta obstreljevanja na območju elektrarne, za katera Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega, so razlog za skrb. Na današnjem srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina in šefa Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija je Putin sporočil, da je pripravljen pogovarjati o "vseh stvareh", ki zadevajo delovanje elektrarne. Več v prispevku Putin meni, da so razmere okoli jedrske elektrarne v Zaporožju zaskrbljujoče.

Voditelji skupine vplivnih držav G7 so se na današnjem virtualnem vrhu zavzeli za finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo Ukrajini, ki da bo trajala, dokler bo treba. Prav tako so sporočili, da bi morebitna uporaba jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja s strani Rusije naletela na resne posledice, navaja Reuters. Obsodili so tudi ponedeljkove raketne napade na Ukrajino, pri čemer so spomnili, da napadi na civiliste pomenijo vojno hudodelstvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrh skupine G7, v kateri so ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska, pričakovano zaprosil za "moderne in učinkovite" sisteme zračne obrambe, s katerimi bi po njegovih besedah Ukrajina lahko ustavila Rusijo.

Voditelje držav G7, ki so se sestali prek spleta, je prav tako pozval, naj podprejo njegov predlog, da se na območje ukrajinsko-beloruske meje napotijo mednarodni opazovalci. Pozval je tudi k novim sankcijam zoper Moskvo, navaja tiskovna agencija Reuters.

Zelenski je menil še, da bi bila omejitev cen ruskih energentov korak na poti do miru. "Omejitve bi spodbudile teroristično državo, da razmišlja o miru, o neprofitnosti vojne," je dejal po pisanju BBC. Ocenil je, da je ruski voditelj v "zadnji fazi svoje vladavine" in da "ima še prostor za nadaljnje stopnjevanje".

Madžarski premier Viktor Orban je bil ob obisku Berlina, kjer se je med drugim srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, znova kritičen do sankcij EU proti Moskvi ter pozval k pogajanjem med ZDA in Rusijo za prekinitev ognja v Ukrajini. Poln hvale je bil tudi na račun bivše kanclerke Angele Merkel, ki da bi lahko preprečila vojno. Več TUKAJ. 

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci pred zasedanjem ministrov za obrambo spregovoril o vojni v Ukrajini. "Ukrajina ima zagon in še naprej niza pomembne zmage, medtem ko se Rusija vse bolj zateka h grozljivim in nediskriminatornim napadom na civiliste in kritično infrastrukturo," je med drugim povedal po navedbah BBC. Ministri držav zveze Nato bodo med drugim razpravljali tudi o krepitvi zalog orožja in zaščiti kritične infrastrukture. Več v prispevku Stoltenberg: Putin mora končati vojno z umikom iz Ukrajine.

Šef britanskih obveščevalcev Jeremy Fleming je v intervjuju za britansko radiotelevizijo BBC spregovoril tudi o tem, ali bo Rusija dejansko uporabila jedrsko orožje. Podobno kot pred njim ameriški obveščevalci je povedal, da trenutno ni znakov, da Rusija razmišlja o uporabi jedrskega orožja v vojni v Ukrajini, a je pri tem opozoril, da je razprava o jedrskem orožju "zelo nevarna", povzema BBC.

Spomnimo, ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno dejal, da je Moskva za zaščito ozemelj pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. 

Fleming je v pogovoru za BBC prav tako povedal, da ruska vojska in Putin – ne glede na to, kako vodita vojno – ostajata v okvirih znane doktrine. "Prepričan sem, da Putina skrbijo nevarnosti stopnjevanja. O njih razmišlja drugače. A mislim, da je to znak, da še ni posegel po drugih oblikah bojevanja," je dodal po navedbah BBC. 

Ruska tiskovna agencija Tass je navedla, da je število smrtnih žrtev sobotne eksplozije na mostu na Krim naraslo na štiri.

Rusija je na seznam terorističnih organizacij uvrstila ameriško tehnološko podjetje Meta, ki ima med drugim v lasti Facebook. Več TUKAJ. 

Združeni narodi so danes sporočili, da bi ponedeljkovi ruski napadi na mesta po vsej Ukrajini, usmerjeni v civiliste in civilne objekte, lahko kršili vojna pravila in pomenili vojne zločine. "Zdi se, da so bili nekateri napadi usmerjeni v ključno civilno infrastrukturo, kar kaže na to, da so morda kršili načela vodenja sovražnosti po mednarodnem humanitarnem pravu," je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.

"Napadi na civiliste in objekte, ki so nepogrešljivi za preživetje civilistov, so prepovedani po mednarodnem humanitarnem pravu," je še dejala.

Čas in kraj napadov nakazujeta, da so bili namerno usmerjeni v ljudi, ki so šli v službo, in otroke, ki so šli v šolo, kar je po njenih besedah "še posebej šokantno", poroča francoska tiskovna agencija AFP. V napadih na mestna središča niso bili ogroženi samo civilisti, ampak je bilo zadetih tudi 12 energetskih podjetij in druga pomembna infrastruktura, so navedli pri uradu.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu sestal s predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Državna tiskovna agencija v ZAE WAM je pred obiskom napovedala, da bo pogovor potekal o vojni v Ukrajini. Kot je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve v Abu Dabiju, stremijo k "doseganju pozitivnih rezultatov, kar zadeva vojaško deeskalacijo", med drugim pa si želijo tudi "politične rešitve, ki bo svetu prinesla mir in varnost".

Obisk predsednika ZAE v Rusiji se je zgodil nekaj dni po tem, ko se je skupina dobaviteljic nafte Opec+, v kateri sta ZAE in Rusija, strinjala o zmanjšanju črpanja nafte. Temu ukrepu so sicer zelo ostro nasprotovale ZDA.

Kanada je sporočila, da bo na Poljsko poslala še 40 strokovnjakov za bojevanje, ki bodo pomagali Poljakom, ki urijo ukrajinske enote, poroča Reuters. Kanadske oborožene sile so od leta 2015 (iz)urile več kot 33.000 pripadnikov ukrajinskih obrambnih in varnostnih sil, a so usposabljanja prekinili februarja letos. Po besedah kanadske ministrice za obrambo Anite Anand, ki je obiskala Varšavo, bodo Kanadčani ukrajinske inženirje usposabljali na področju izvidništva, eksplozivov, miniranja in razminiranja.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se je odzval na napoved ZDA, da bodo Ukrajini dobavile napredne sisteme zračne obrambe. Po njegovi oceni bo to le podaljšalo konflikt v Ukrajini oziroma bo Ukrajini prizadelo še več bolečin. Peskov je sporočil, da nove dobave orožja ne bodo spremenile ciljev "posebne vojaške operacije", ki si jo je zastavila Moskva, navaja Reuters.

Turčija je pozvala Rusijo in Ukrajino k čimprejšnji prekinitvi ognja ter opozorila, da se obe državi v dolgotrajni vojni oddaljujeta od diplomacije. "Prekinitev ognja je treba vzpostaviti čim prej," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. "Ker se ukrajinsko-ruska vojna vleče, se razmere žal slabšajo in zapletajo," je Cavusoglu dodal v pogovoru za turško televizijo Tvnet in izrazil obžalovanje, da sta se Rusija in Ukrajina po pogajanjih, ki so marca potekala v Istanbulu, oddaljili od diplomacije.

Moskva na srečanju G20 prihodnji mesec ne bo zavrnila srečanja Putina in Bidna, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Povedal je, da je bila Moskva odprta za pogovore o ukrajinski krizi z Zahodom, vendar še ni prejela nobene "resne ponudbe" za pogajanja. 

Zavrnil je navedbe ameriških uradnikov, vključno z Belo hišo, da so ZDA odprte za pogovore, a jih Rusija zavrača. "To je laž. Resnih ponudb za pogovore nismo prejeli," je rekel Lavrov. Dejal je, da je Rusija pripravljena prisluhniti vsem predlogom glede mirovnih pogajanj: "Večkrat smo povedali, da nikoli ne zavrnemo srečanj. Če bo predlog, ga bomo obravnavali."

Glede možnosti, da bi pogovore med Rusijo in Zahodom gostila Turčija, je Lavrov rekel, da je Moskva pripravljena prisluhniti vsem predlogom, vendar ne more vnaprej reči, ali bo to privedlo do rezultatov.

V ponedeljkovih ruskih napadih na ukrajinska mesta je življenje izgubila tudi Oksana Leontieva, ki je v Kijevu zdravila otroke z rakom. Nekaj trenutkov, preden je njen avto zgorel do tal, je petletnega sina oddala v vrtec. Več: V napadu na Kijev umrla tudi zdravnica, ki je zdravila otroke z rakom.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so tudi danes raketirali Ukrajino. Z raketami dolgega dosega so napadali ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. V izjavi so zapisali: "Namen napada je bil dosežen. Zadeti so bili vsi načrtovani objekti."